Delam z nasmehom

Kraljica mojih pubertet

22.01.2010 · 7 komentarjev

Prihaja strašna kriza srednjih let.
Upor zatiranih strasti.
To bo kraljica mojih pubertet.

Bolj star, bolj nor!
Bungee, rafting, judo in skiro.

Bolj Star, Bolj Nor – Zoran Predin

YouTube slika preogleda

Glede na to, da je v večini držav EU opazen izrazit trend staranja delovne sile, mag. B. Ružič (2007) navede, da je nerazumljivo, da se med starejše delavce uvršča tudi tiste po 45 letu starosti, saj še vedno prevladuje apriorno stališče, da gre za delavce z zmanjšano zmožostjo. Kljub temu, da ni dokaza, ki bi potrjeval, da so starejši delavci na splošno in sistematično manj produktivni ali učinkoviti kot njihovi mlajši kolegi. S starostjo se izboljšujejo preudarnost, previdnost, stalnost, strokovnost in delovne izkušnje.

V zanimivi predstavitvi z naslovom Starostnik in upad dela zmožnosti, avtorja dr.med. M. Bilbana, je navedeno, da staranje ni sinonom za bolezen, saj starajoče se telo dosega skorajda enake funkcije kot mladostno, vendar počasneje, z več motivacije in nekoliko manj natančno. Prav tako z ničemer ni dokazano, da delovna sposobnost v poznih srednjih letih popušča. Nekatere raziskave kažejo celo na povečanje storilnosti z leti življenja! Predčasne upokojitve so predvsem zaradi neustreznih delovnih pogojev, bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja … in le v manjši meri pa zato ker jim je zaradi normalnih procesov staranja opešala delovna sposobnost. Raziskovalci poudarjajo, da morebitni upad storilnosti v nekem življenjskem obdobju ni preprosto znamenje staranja, saj storilnost bolj upada v slabih delovnih razmerah (veliko prahu, hud ropot, vročina) in ob slabih odnosih pri delu. Prav tako ugotavljajo, da imajo starejši delavci boljši odnos do delovne organizacije, v kateri delajo, saj imajo bolj razvit občutek odgovornosti in večjo skrb za razvoj podjetja.

V isti predstavitvi je še navedeno, da večje zdravstveno tveganje predstavlja človekova »odpoved« zaradi premajhne uporabe svojih možnosti, kot pa iztrošenje zaradi prevelike uporabe (obremenitve). Gre za izbor »use it, or lose it« (uporabljaj ali pa boš izgubil zmogljivost). B. Pistotnik (1999) navaja, da se lahko z redno vadbo (za ohranjaje gibljivosti) visoko stopnjo gibljivosti zadrži še v pozno starost. Prav tako se lahko z redno vadbo ohrani na ustreznem nivoju tudi moč še v pozno starost. Več kot vzor, pa nam je na tem področju lahko legendarni slovenski telovadec.

YouTube slika preogleda

Star si toliko, kot se počutiš starega … in čisto nič več! Torej, »use it, or lose it« (uporabljaj ali pa boš izgubil zmogljivost)!

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Staritis

15.01.2010 · 1 komentar

Danes stara sva in siva, pozna se težko breme let.
Postala sva tako ranljiva, mnogo prehiter je za naju svet.

Daleč, daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen.


Adi Smolar – Daleč je za naju pomlad

Staranje prebivalstva je značilnost vseh držav EU in je eden največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Ob svetovnem dnevu starejših so na Statističnem uradu RS objavili zanimiv članek, kjer navajajo, da se naj bi prebivalstvo v EU-27 v prihodnosti močno postaralo: mediana starosti prebivalstva se bo od leta 2008 do leta 2060 po napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Delež oseb v starosti 65 let in več med skupnim prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 % na 30,0 %!

Če je bila v času rimskega cesarstva pričakovana življenjska doba ob rojstvu tam okoli 28 let, bi se danes težko pritoževali nad zavidljivim svetovnim povprečjem 66 let. V zanimivem prispevku o kloniranju povzemajo besede dr. Boisselierjeve, katera navaja, da prihajajo generacije, katere ne bodo nikoli umrle! Primer klonirane ovce Dolly pa že najeda zob časa …

Mag. B. Ružič (2007) navaja, da se bodo morali delodajalci soočiti z dejstvom, da se delovna sila stara in da bodo morali ustvariti delovne razmere, v katerih bo ta delovna sila koristna in uspešna. Potrebno je zagotoviti tako varnost in zdravje pri delu, kot tudi kakovostno in stalno izobraževanje. Pri staranju delovne sile je potrebno spremeniti organizacijo dela, delovni čas in pričakovanja delodajalcev glede zahtev po višji produktivnosti. Le tako bo delavec lahko vso svojo, vedno daljšo delovno dobo, sposoben opravljati svoje delo na pričakovani ravni.

Če se na eni strani soočamo s staranjem prebivalstva in delovne sile, pa po drugi strani doživljamo še zmanjševanje rodnosti (trend upadanja števila rojstev), kjer mag. B. Ružič (2007) navede, da delodajalci ne bodo smeli obremenjevati delavcev čez vse razumne meje, saj jih ne bodo potrebovali le nekaj let, ampak vsaj nekaj deset let, ker mladih, ki bi jih nadomestili, več ne bo.

0276
Tajska, 2002

Ker v Sloveniji pridno sledimo trendu staranja prebivalstva, pa si nikakor ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da je stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji med NAJNIŽJIMI v Evropi. Poleg tega, pa se pri nas povečuje število prejemnikov pokojnin. (članek Statističnega urada RS)

Morda je ravno to razlog, da simpatična Tuuli Pöllänen, ki se je preselila iz Finske v Slovenijo, o starejših pri nas nima najboljšega mnenja. Za njih pravi: “Toda starejši so lahko zelo naporni. Običajno je z njimi zelo težko komunicirati.” Vir: Intervju na Vesti (iz serije Žive naj vsi narodi)

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Najprej pometimo pred svojim pragom, predno krivimo razmere na delu

4.09.2009 · 2 komentarjev

Slovenci na žalost sledimo negativnim trendom v svetu (prevelika telesna teža, slaba fizična kondicija, premajhna telesna aktivnost, velika psihična utrujenost…). Pa poglejmo nekaj statistike.
Po navajanju Zaletel–Kragelj in drugi (2004) je raziskava Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije pokazala, da telesna neaktivnost predstavlja tudi v Sloveniji enega najbolj razširjenih dejavnikov tveganja za nastanek, napredovanje in zaplete kroničnih bolezni, še posebej tistih, ki prizadenejo srce in žilje (kar 54,6% odraslih Slovencev v starostnem obdobju 25–64 let ima prekomerno telesno težo). Delež prebivalstva s prekomerno telesno težo se postopoma povečuje s starostjo.
slikca k prvem clanku

Da pa to še ni vse, večino od nas na delovnem mestu čakajo nove pasti modernizacije dela:

-prisilne drže

- enostranske obremenitve (predvsem obremenjenost ledvenega dela hrbtenice)

- pasivni sedeči ali stoječi položaj, ki poslabšajo funkcionalno sposobnost organizma

- vse več pa je tudi duševnih obremenitev, utrujenosti, odtujenosti…

Zraven prištejmo še rezultate četrte Evropske raziskave o delovnih razmerah (opravljene leta 2005), katere podatki za Slovenijo kažejo:

- da ima skoraj 70% slovenskih delavcev neprilagodljiv urnik dela,

- povečala se je intenzivnost dela in zahteve na delovnem mestu so vedno večje,

- skoraj polovico anketiranih slovenskih delavcev je mnenja, da sta zdravje ali varnost ogrožena zaradi dela,

- skoraj dve tretjini anketiranih je mnenja, da delo vpliva na njihovo zdravje,

- le malo več kot 30% slovenskih delavcev je menilo, da bodo zmožni opravljati enako delo kot sedaj, pri šestdesetih letih!

Pomislite! V večini držav EU (Slovenija pri tem ni nobena izjema) pa je opazen tudi trend staranja delovne sile, kar pomeni podaljševanje delovne dobe in starostne meje za upokojitev. S starostjo pa se načeloma slabša splošno zdravstveno stanje posameznikov.

Vsekakor je po vsem tem že skrajni čas za akcijo! Vsekakor se na delovnem mestu vedno bolj soočamo s številnimi dejavniki tveganja, katerim se nič kaj učinkovito ne moremo izogniti, z vedno bolj nezdravim življenjskim slogom!

Zato začnimo pri sebi in že danes naredimo kaj za svoje zdravje in tako bo tudi delo bolj prijetno! Sedaj je pravi čas za spremembe in ne čakajmo na novoletne obljube :-)

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto