Delam z nasmehom

Vsi mi Titovi in Tito je bil naš!

3.02.2010 · Brez komentarjev

Svoje je dodala še epizoda socializma s povojnim pomanjkanjem, seveda skupaj z bratstvom in enotnostjo in dejstvom, da smo bili vsi mi Titovi in Tito je bil naš.

V zadnjem desetletju in pol je k nam prodrl kapitalizem v marsikateri od svojih brutalnih oblik. Izhaja iz povsem individualističnega razmišljanja …

R. Kržišnik (2005)

Vožnja z avtobusom je lahko poučna izkušnja … Ko je šofer ustavil na eni izmed avtobusnih postaj, je starejši gospod v želji, da bi ujel avtobus, pri teku na zasneženem pločniku prav zoprno padel. Nekaj ljudi je hitro zapustilo avtobus in mu pomagalo (kljub temu, da so mu mimoidoči že pomagali). Spet drugi so poskrbeli, da avtobus ni speljal naprej in da je gospod vstopil na ta avtobus, na koncu pa so mu še prijazno odstopili najbližji sedež. Kaj takega! Nad odzivnostjo ljudi sem bila res zelo pozitivno presenečena in skoraj nisem verjela, da se to res dogaja!

Zakaj le? Mar nismo ljudje altruistična bitja že po naravi in delovanje v skupno dobro nam naj bi bilo prirojeno? Zakaj potem, me je zgornji dogodek tako začudil? Ker je danes pač tako, da se vsak briga samo zase … Kako morbidno, da obstaja šolski primer Kitty Genovese (zveni znano)?  Kitty je napadel neznanec in jo zabodel do smrti. Veliko ljudi je videlo umor, vendar kar nekaj časa ni nihče aktivno posredoval. Gre za socialno-psihološki fenomen neodzivnosti ljudi.

R. Kržišnik (2005) navede, da raziskave kažejo, da s tem ko družba postaja bogatejša in kompleksnejša, njena kultura postaja vse bolj individualistična. Več kot je na voljo izbire, bolj individualistično se začnejo ljudje vesti. Kot pozitivnost tega, isti avtor navede moralne vrline v individualizmu: avtonomijo, suverenost in neodvisnost od skupine. Vendar pa ima po drugi strani individualizem številne slabosti (šibkejše medosebne vezi, egocentričnost, narcisoidnost, samovšečnost in egoizem).

Parodija pa nastane, ko v delovnih okoljih vedno bolj opažamo trend naraščanja dela v skupini, saj po podatkih Četrte evropske raziskave o delovnih pogojih iz leta 2005, je kar 60% delavcev odgovorilo, da vse ali nekaj delovnih nalog opravijo skupinsko in okoli 50% zaposlenih si izmenjuje delovne naloge s sodelavci. Timsko delo torej! Kako prav bi nam prišle vrednote kolektivistične kulture, za katero R. Kržišnik (2005) navaja, da jo zaznamuje močna medsebojna povezanost njihovih članov, medtem ko v delovnih okoljih lahko pretiran individualizem pripelje do obsedenosti s tekmovalnostjo, ta pa začne sčasoma ubijati kreativnost.

Sicer pa isti avtor hudomušno opozori, da je marsikdo v individualizmu prekmalu vržen v vodo in se začne utapljati, v kolektivizmu pa se pogosto nikdar ne nauči samostojno plavati. Zato je ključ v zdravem individualizmu, ki je pogoj za timsko delo (dobro sodelovanje namreč temelji na spoštovanju individualnih razlik).

YouTube slika preogleda

Se še spomnite Sneguljčice in sedem palčkov? Haj ho, mi pridni palčki smo (drug drugega spoštujemo in si pomagamo) :-)

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto