Delam z nasmehom

Bit, usmili se nas!

6.01.2010 · 1 komentar

o bit usmili se nas in povej enkrat za vselej na glas
kaj je smisel in namen kako je treba živet
da bomo srečni in zdravi od glave do pet

Zmelkoow – Bit

Srečno v letu 2010! Kolikokrat smo to slišali zadnjih nekaj dni? Neštetokrat? Pa je kaj pomagalo? Smo srečni od glave do pet? :-)

Morda nam kot Slovencem sreča pač ni naklonjena … Kako naj nam le bo, če smo pa tako maloštevilni, vseskozi zatirani, zapostavljeni … Trpeče cankarjanske matere, hlapci, pezdetki (po Janezu Ruglju), slovenjceljni (po Svetlani Makarovič) ali pa slovenčki (po Vesni V. Godini) pač ne moremo biti srečni.

Ena odmevnejših novejših knjig Čefurji raus! avtorja G. Vojnovića je brez dlake na jeziku. Avtor opredeli svoj pogled na nesrečne Slovence (2008): “Tukaj pa samo vsi gledajo sami nase, pa da imajo oni dovolj, pa dober avto, pa bajturdina … Folk ni odprt. Zato pa niso srečni. Zato pa samo neki jamrajo.”

Sreča je pač opoteča, kaj moremo? Kdo pa si v teh težkih gospodarskih časih sploh lahko privošči biti srečen? JOK BRATE, ODPADE!

Pa lahko vseeno poizkušamo in najdemo srečo v svojem delu?

Če na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja in nas naše delo na nek način opredeljuje, smo na pravi poti, da skozi delo, ki ga opravljamo, poiščemo srečo.

“Toda, z dalajlamovega vidika, pogleda na življenje, ki se osredotoča na iskanje sreče, nam zgolj izdelovanje dobrin ali opravljanje uslug ne zagotavlja najvišje sreče. Za to je potreben dodatni element; razmisliti moramo namreč o rezultatih svojega dela, o njegovih učinkih na nas, na našo družino, družbo in svet.” dr. H.C. Cutler, 2005

Torej so rezultati in učinki našega dela tisto, kar nas osrečuje.

Med prazniki sem v Izoli na stojnici kupila olivno olje. To olivno olje mi je polepšalo dan!

Čarobnost opisa na etiketi, mi je olivno olje prikazala v popolnoma drugačni luči!

Prav nič se ne more primerjati s to žlahtno tekočino. Neprimerljiva je. Je simbol Mediterana, simbol zdravja, gastronomskega užitka. Nenazadnje je simbol svobode in trdoživosti … celo eliksir življenja. Božanski sad. Tekoče zlato.

Društvo oljkarjev Slovenske istre

Prav predstavljala sem si oljkarje, kako previdno in potrpežljivo nabirajo ta božanski sad. Nato oljke predelajo in ustvarijo eliksir življenja! Rezultati in učinki dela so tukaj čista sreča, ki je neprimerljiva!

Za vsakega je iskanje in prepoznavanje sreče drugačno potovanje. Vsak je svoje sreče kovač in tisti, ki pri svojem delu nenehno kujejo srečo in ne jamrajo, se jih bit le usmili!

Tudi oglaševalci “spretno” ponujajo srečo skozi njihove izdelke in storitve. Spodnje reklame za letalsko družbo, zobno ščetko, tečaj angleščine in mleko, vsaka na svoj način približa izdelek končnemu uporabniku. Vsaka od njih na izviren način prikaže, kako pomembni so njihovi izdelki ali storitve, da smo z uporabo le teh lahko srečnejši.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

→ 1 komentarKategorije: delovno mesto
Tagano: , ,

NAMESTO NOVOLETNIH OBLJUB … SO WHAT?! CARPE DIEM!

26.12.2009 · 8 komentarjev

Proč s skrbmi, uživajmo vsak trenutek, jutrišnji dan bo, ali pa ga ne bo!

J. Drnovšek (2006) je navedel, da je vsak trenutek enkraten in neponovljiv in v njem mora biti samo pozitivna energija.

Carpe diem (užijte dan)!

Na žalost večina od nas žaluje za preteklostjo in se veseli prihodnosti, nikakor pa ne zna užiti čas sedanjosti. Kajti sedanjost je tisto, kar dejansko imamo!

Kako pogosto vas na delovnem mestu skrbi za naslednji dan in kako pogosto ne morete pozabiti težav preteklih dni? Ste se kdaj vprašali, ali je vaše delo res tako zelo pomembno? Kaj vse je odvisno od vašega dela? Karkoli je že vaš odgovor, se vsi strinjamo, da se bo z vašim delom ali brez njega Zemlja še naprej vrtela, za dežjem bo posijalo sonce, zvezde bodo še naprej žarele … Še dolgo po tem, ko nas ne bo več! Kaj nam torej preostane, ko smo pa v primerjavi z vesoljem tako zelo majhni … zanemarljivo majhni!

YouTube slika preogleda

Torej si za leto 2010 namesto veličastnih obljub in nerealnih pričakovanj recimo: so what?! Carpe diem! Tukaj in zdaj! Naj vam bo prav v tem trenutku delo in življenje v ponos! In v vseh trenutkih, ki sledijo v letu 2010!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

→ 8 komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , , ,

Izvirno in zdravju prijazno poslovno darilo, kar na delovno mesto!

9.12.2009 · 1 komentar

Kaj v veselem decembru podariti sodelavcem, biti pri tem izvirni in pomisliti še na njihovo zdravje?

Obstaja res veliko idej za izvirna poslovna darila, vendar pa zakaj ne bi darilo prišlo kar “samo” na delovno mesto? Predstavljajte si odziv sodelavcev, ko jih “obišče” darilo, ki je še zdravo povrhu!

Zakaj sodelavcem ne bi v službo naročili kar sezonsko sadje in zelenjavo ekološkega porekla? In si skupaj pripravili odličen in zdrav zajtrk/ kosilo? Vnaprej pripravljene zabojčke s sadjem in zelenjavo različnih velikosti in vsebin vam na Moja Trznica dostavijo tudi na delovno mesto. Namesto pizze, ali pa sendvičev, ki so po vsej verjetnosti stalna praksa.

100_1021
New York, 2008

0044rumene lubenice
Tajska, 2002

Za skupino vaših najljubših sodelavcev lahko organizirate Smoothie Catering in naročite juice party? Zagotovo, se vam bodo ob vitamisnki bombi ne samo izboljšalo zdravje, temveč tudi delovna storilnost. Brezplačno vam (pri naročilu nad 30 napitkov po Ljubljani) dostavijo pri Juiceboxu.

100_0894
New York, 2008

Mogoče pa sodelavce založite z zalogo zelenega čaja? Obstaja spletni portal , kjer izveste marsikatero informacijo o čaju, hkrati pa jih lahko tudi naročite.

DSC01095
Japonska, 2009

Nekoliko nenavadno, pa vendarle: presenetite sodelavce s prečudovitim vonjem! V pisarni namestite kakšen gorilnik za eterična olja, pazite da boste dobili kvalitetna eterična olja, v času prehladov in strahu pred gripo, kapnite par kapljic evkaliptusa, bora, bergamotke ali rožmarina. Ne pozabite, vonj ima svojo moč. Se spomnite filma Parfum? Jean-Baptiste Grenouille still had enough perfume left to enslave the whole world if he so chose. He possessed a power stronger than the power of money, or terror, or death – the invincible power to command the love of man kind. ;-)

Mogoče pa sodelavce presenetite s sedečo masažo na delovnem mestu! Ali pa na poslovni sestanek namesto steklenice vina pripeljite maserja! Efekt presenečenja je zagotovljen, na dobrem pa boste tudi sami, saj se po že zelo kratki masaži (15 min oblečeni na stolu) ljudje počutijo kot prerojeni! Pri nas je to možno naročiti pri emasaze.si, minimalni najem je 2 uri. Ta čas en maser zmasira kar 8 oseb in v času krize vsekakor ena cenejših tovrstnih storitev.

mitja1
Foto: VisArt

Če se vam zgornji predlogi zdijo preveč “zdravi”, še vedno lahko naročite najljubšo glasbeno željo sodelavki/ cu na radijski postaji, ki jo vrtite na delovnem mestu. Ali pa vsaj po mailu pošljite  kakšno izvirno novoletno čestitko! Če pa imate v pisarni kamin … potem vam kreativnosti ne bi smelo zmanjkati! :-)

  • Share/Bookmark

→ 1 komentarKategorije: delovno mesto
Tagano:

Utrujeni od utrujenosti

24.11.2009 · Brez komentarjev

“The phenomena of living beings must be considered as a harmonious whole”
Fenomen živih bitij se mora opredeliti kot harmonična celota.

C. Bernard (1957)

Evolucija skozi svoj razvoj zahteva spremembe. Organizmi so se prisiljeni spreminjati in prilagajati njenim spremembam. Skozi čas je postalo človekovo življenje vedno bolj kompleksno in zahtevno. »Družbeni odnosi se nenehno spreminjajo, … ustroj človekovega telesa se ni utegnil prilagoditi naglici, s katero so se odvijale družbene spremembe« (T. Looker in O. Gregson, 1993).

Neprestano se soočamo z globalizacijo, novimi tehnologijami, demografskimi spremembami, številnimi političnimi in družbenimi pogoji … Nestabilno okolje zahteva dinamične procese prilagajanja, kateri zahtevajo veliko znanja in spretnosti za uspešen obstoj. Vse večja preobremenjenost z delom, delo v nerednih časovnih intervalih, večja intenzivnost in zateve dela, po drugi strani pa opravljanje vedno istih stereotipnih del z veliko monotonijo, pomanjkanje spanja, gibanja, redne in zdrave prehrane … vse to slej ko prej privede do utrujenosti.

Človek se na spremembe odziva ter se jim poizkuša prilagoditi zaradi vzdrževanja svojega notranjega okolja v povezavi z zunanjim okoljem. To povezavo poznamo pod pojmom homeostaza. Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti. »Claude Bernard je bil prvi, kateri je ugotovil, da mora biti notranje okolje organizmov stabilno kljub zunanjim spremembam. To mnenje o stabilnosti ali ravnotežju je kot pojem homeostaze kasneje opisal Walter Cannon« (V. Sutherland in C. Cooper, 1990).

Utrujenost pravzaprav pomaga ohraniti homeostazo, saj je po navajanju M. Bilbana (1996) osnovna funkcija biološkega pomena utrujenosti zaščita homeostatske integritete organizma. Utrujenost namreč signalizira nevarnost preobremenitve, gre torej za obrambni mehanizem organizma.

Isti avtor (2005)  še navede, da se utrujenost kaže kot zniževanje kritičnosti pri delu, slabšanju pazljivosti, spremenjenem obnašanju in razpoloženju človeka. S tem se seveda tudi zmanjšuje delovna učinkovitost, saj storilnost utrujenih delavcev pada. Pri tem pa ne gre zanemariti negativnih ekonomskih posledic. Še posebej nevarna je kronična utrujenost, kjer se utrujenost prek faze počitka ne odpravi, oziroma se z naslednjimi obremenitvami še poveča in vodi v bolezensko stanje.

Asist. Darinka Klančar, dr. med.na spletnem portalu Fidimed navaja, da utrujenost kot razlog za obisk pri zdravniku navaja kar tretjina vseh bolnikov.

M. Bilban (2005) izpostavi, da utrujenost poznamo kot psihično in fizično. Do psihične utrujenosti pride pri intelektualnem delu, posledica pa so motnje psihičnih funkcij. A. Trstenjak (1979) zanimivo navede, da je znanstveno ugotovljeno, da se pri zgolj umskem delu živci utrudijo, to se pravi, da imamo tudi pri tem podobno izgorevanje in spreminjanje kemične energije v toplotno in mehansko kakor pri mehanskem delu, s to razliko, da je produkt spremembe energije pri umskem delu manjši in da se dogaja pač pretežno le v živcih in v čutnih organih, ne pa v mišicah.

YouTube slika preogleda

Ravno na Tajskem sem v budističnem samostanu prebrala odlično knjigo The Natural Truth of Buddhism, avtorjev M. P. Thipayathasana in D. Progosha, kjer je navedeno:
not to be sad
not to be glad
but with Equilibrium

(ne biti žalosten
ne biti srečen
ampak v ravnovesju)

Prav to pa me je spomnilo na besede moje mame:
Ne reci svetu, da si srečen, ker svet je nevoščljiv.
Ne reci svetu, da si nesrečen, ker svet je nerazumljiv.

Znati obdržati svoje notranje ravnovesje – je torej bistveno! Hitro in učinkovito se moramo odzivati na zunanje kot tudi na notranje spremembe. Kako težko je to, pa na žalost (ali srečo) ugotavljamo skozi celo življenje in še naprej … tja v neskončnost.

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , ,

Odpravljam se na delo, kjer bom spet videl prijatelje

17.11.2009 · Brez komentarjev

Človek je zoon politikon, je izpostavil Aristotel. Je razumna in politična, torej družbena žival.

Kvalitetni medsebojni odnosi na delovnem mestu so kot socialni dejavniki zelo pomemben del delovnega življenja, predvsem pa so lahko zelo pomemben vir zadovoljstva posameznika.

Adeccova anketa navaja, da je najpomembnejši dejavnik vezan na delo dober kolektiv in sodelavci (sledi možnost stalne zaposlitve in dela, ter pridobivanje novih znanj in izkušenj). Po mnenju B. Dularja (2002) medsebojni odnosi na delovnem mestu predstavljajo celovitost skladnosti delovanja zaposlenih, zaupanja vodstvu in pripadnosti podjetju in omogočajo ustvarjanje pozitivne klime ter oblikovanje kulture, ki lahko zagotavlja uspešno doseganje poslovnih ciljev.

Na en način smo priča vse številčnejšim spremenjenim načinov dela (timsko delo in mrežno organizirano delo), kjer je po mnenju A. Kanjuo Mrčele (2002) vse bolj prisoten in pomemben stik s sodelavci in obvladovanje, izkazovanje ne samo idej, ampak tudi čustev med njimi. Po podatkih Četrte evropske raziskave o delovnih pogojih iz leta 2005, je kar 60% delavcev odgovorilo, da vse ali nekaj delovnih nalog opravijo skupinsko in okoli 50% zaposlenih si izmenjuje delovne naloge s sodelavci. Ta podatek nam pove, da je medsebojna komunikacija izjemno pomembna za dobro opravljeno delo.

Po drugi strani pa so se zaradi vse pogostejšega odtujevanja ali alienacije in individualističnega načina razmišljanja medsebojni odnosi na nek način popačili in pogosto temeljijo na izkoriščevalskem in tržno naravnanem odnosu, ali kot navaja  E. Fromm (1970):

“Kakšen je torej odnos modernega človeka do soljudi? To je odnos med dvema abstrakcijama, med dvema živima strojema, ki drug drugega izkoriščata … Vsakdo je vsakomur blago, do katerega se je treba vesti prijazno, zakaj čeprav zdaj še ni uporabno, nemara to lahko še bo”.

Kakorkoli že, so dobri odnosi pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje ter kvalitetno opravljeno delo. Odnosi na delovnem mestu pa imajo prav tako veliko moč, saj lahko vplivajo na uspeh in delavčevo zmožnost za delo. Po navajanju M. Bilbana (2005) lahko poleg resnosti obolenja na bolniški stalež vplivajo tudi nezdravi medosebni odnosi v podjetju (konfliktne situacije med delavci in neposrednimi vodji, nepriznavanje rezultatov dela, oblikovanje skupnih nasprotnih interesov, nehomogenost delovnih skupin …). Po drugi strani pa lahko dobri medosebni odnosi pripomorejo k boljšemu psihičnemu in fizičnemu počutju posameznika saj po navajanju L. Ricea (1999), medsebojna podpora na delovnem mestu zmanjšuje fiziološke stresne reakcije tako, da zmanjšuje količino kortizola (stresnega hormona), zmanjšuje krvni pritisk, zmanjšuje število pokajenih cigaret …

Za na konec, pa še prav posebna misel!

Če se posebej potrudimo in razvijamo dobre odnose z ljudmi, jih spoznamo in prinašamo na delovno mesto temeljne človeške vrednote, lahko veliko spremenimo. Potem je lahko vsakršno delo vir zadovoljstva. Potem se veselite odhoda na delo, na samem delovnem mestu pa ste srečnejši. Pomislite: Odpravljam se na delo, kjer bom spet videl prijatelje.” Dalajlama v pogovoru z dr. H. C. Cutlerjem (2005)

100_0907
Prijatelja na delu :-) New York, 2008

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , , , , ,

Človek je mrtev

10.11.2009 · Brez komentarjev

Sivi človek
strmi v zrcalo
in se gleda.

Sivo zrcalo,
sivi človek,
sivo je vse.

Ti. Jaz.
Jaz. Ti.
Laži-jaz.
A resnice ni.


(S. Kosovel – Človek pred ogledalom)

Kdo je kriv, da večina od nas dela izključno zaradi želje po bogastvu? Kako ima lahko mamljivi vonj po “zelencih” takšno moč? Morda smo si krivi sami, vendar pa ne gre spregledati, da živimo v res čudnih časih, kjer prevladuje želja po dobičku in moči. “Ni se mogoče obraniti vtisa, da ljudje nasploh merijo z napačnimi merili, da stremijo po moči, uspehu in bogastvu ter jih občudujejo pri drugih, prave vrednote življenja pa podcenjujejo” S. Freud (2001). Vse prevečkrat slišim, da več kot imam, več veljam. E. Fromm (1970) navede, da je svet en sam velik objekt našega apetita in da je delo sredstvo za pridobivanje denarja, ni pa samo po sebi smiselna človeška dejavnost. Nič čudnega, če potem zapravljamo denar, ki ga nimamo, za stvari, ki jih ne potrebujemo, da bi se považili sosedom, ki jih ne poznamo. Denarja torej ni nikoli preveč! Zveni znano?

Dalajlama v pogovoru z dr. H.C. Cutlerjem (2005) navede, da je pogoj za preživetje v sodobni industrijski družbi, da človek najde način, kako zaslužiti denar. Zato je pojmovanje dela predvsem kot vira dohodka povsem resnično in težava nastopi takrat, ko motivacija za služenje denarja postane sama sebi namen. Tedaj zgrešimo pravi smisel služenja denarja – priskrbeti si sredstva, s katerimi lahko nekaj dosežemo. Tako s hlepenjem po denarju (samo zaradi denarja) postanemo žrtve pohlepa, nepotešljivega pohlepa. Potem nismo nikoli zadovoljni in postanemo sužnji denarja.

A. Giddens (1998) drastično govori o jaz generaciji (me generation) in jaz prvi družbi (me-first society). E. Fromm (1970) opozarja, da človek ni več ustvarjalen in da je izgubil občutek samega sebe. Če je v devetnajstem stoletju bil glavni problem v reklu Bog je mrtev, je v dvajsetem stoletju problem: človek je mrtev. Kaj bo torej glavni problem 21. stoletja? Duša je mrtva?

N. Chomsky (2005) na problem opozori širše in pravi, da je demokracija ogrožena po vsem svetu, saj neoliberalizem omogoča, da je peščici zasebnih interesov dopuščeno, da nadzira toliko družbenega življenja, kot je mogoče, da bi tako kar najbolj povečala osebni dobiček. Neoliberalna demokracija tako namesto državljanov ustvarja potrošnike in namesto skupnosti nakupovalna središča. Posledica pa je družba nepovezanih posameznikov, ki so zbegani in družbeno nemočni. Naše bogastvo je tako le iluzija, ne glede na to, koliko ga “pridelamo”.

Če se nikakor ne morete upreti skušnjavi po nenehnnem služenju denarja, pomislite:

Denar je kot energija. Energijo nekaterih ljudi se ne splača obdržati, mar ne?

Za na konec, pa še nekaj misli o življenju in zavedanju, avtorja J. Drnovška (2006):

“Materialni užitki so bežni in minljivi. Navadimo se jih in nas več ne zadovoljujejo. Sledi praznina, ki jo skušamo zapolniti z novimi  mašili, a brez uspeha.”

“Ne potrebujemo bogastva, uspeha in slave, ki nas le utrujajo, nam jemljejo pristnost, povzročajo skrbi in nas napolnjujejo z nemirom.”

YouTube slika preogleda

Domišljija ne pozna meja, ko je v igri zaslužek!

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , , , , , , , ,

Je pravi uspeh smisel življenja?

4.11.2009 · Brez komentarjev

I’ve lived a life that’s full.
I’ve traveled each and ev’ry highway;
And more, much more than this,
I did it my way.

(F. Sinatra, My Way)

YouTube slika preogleda

Naj za začetek opišem kratko zgodbo, ki mi jo je pred časom povedal znanec.

Danes uspešen poslovnež je začel iz nič. Trdo delo in močna volja sta ga pripeljala do velikega in uspešnega podjetja z veliko zaposlenimi. Po težkem in dolgotrajnem delu, naporom in odpovedovanjem se je odločil, da je končno čas za počitek. Kot uspešen poslovnež se je podal na ultimativno destinacijo ali sanje vsakega zahodnjaka – rajska plaža. In je naneslo Jamajka, dežela prelepih plaž. Ko je prispel, je po namestitvi v hotelu odhitel na plažo in dal vse štiri od sebe … Do njega pride rastafarijanec, v raztrganih oblačilih, z dolgimi dredi in prisede. Pogovor se razvije:
Rastaman: Lep dan, kajne?
Uspešen poslovnež: Super je. S čim se pa ukvarjate, če smem vprašat?
Rastaman: Z ničemer posebej. Uživam življenje, kot je.
Uspešen poslovnež: Pa služba, delo?
Rastaman: Nič posebej, se že znajdem, malo tu, malo tam… ne rabim veliko.
Uspešen poslovnež (se namršči in mu osorno reče): Kako lahko svoje življenje brezbrižno zapravljaš, da postopaš sem in tja in nič pametnega ne delaš? Poglej mene, začel sem iz nič, imel vizijo in trdno voljo, veliko delal, sedaj pa imam veliko podjetje, imam denar in veliko ljudi dela zame. Če to ni uspeh!
Rastaman: Hmm, pa vendarle … NE RAZUMEM VAS! Vse to ste morali dati skozi, da ste si na koncu privoščili za kratek čas nekaj, v čemer jaz uživam že vse življenje??? Potem sem torej jaz uspešnejši!?

Ko bom velik, bom … In zdaj sem velik in … sem srečen in uspešen? Rad delam svoje delo? Uživam življenje, kot sem nekoč upal, da bom? Sem zadel filozofijo v čelo? :-)

Zagotovo si vsak od nas želi na nek način uspeti. Guru deljenja modrih nasvetov dr. Deepak Chopra, pa o uspehu pravi naslednje:

http://www.vimeo.com/6741826

HAVING FUN ALONG THE JOURNEY! Torej, kaj je moj unikaten talent in kako ga najbolje izrazim? Uživajte v delu, pustite pozitiven pečat, karkoli že počnete. Ali kot bi rekel F. Sinatra – I did it my way!

Bistvo uspeha mnogi izmed nas razumejo kot dosežek (finančni, napredovanje v službi, večji ugled …). Kateri dosežki pa so pravzaprav tisto največ, kar lahko dosežemo? Morda to še najbolje opiše spodnji citat:

Mir, pozornost in zavedanje, to je največ, kar lahko dosežemo. Če smo dosegli to, imamo vse.”
(J. Drnovšek, 2006).

ny1
Napis na modrem listu: Čemu bi lagal? Vse kar potrebujem je pivo, mir in ljubezen!
New York, Central Park, 2008

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , , , , ,

Delo kot igra

27.10.2009 · Brez komentarjev

All work and no play makes Jack a dull boy.
(Samo delo in nič igre, naredi Janezka dolgočasnega.)
pregovor

Kako pomembno je pravzaprav, da nikoli zares ne odrastemo? Ali ste se kdaj zalotili, da ste se zopet znašli v vlogi otroka in se pričeli igrati? Ste se kdaj ujeli, da vam misli pobegnejo v fantazijski svet? Kar med delovnim časom?

Skrivnost uspeha “nikoli ne odrasti” je zanimivo prikazana pri risanih junakih, ki se ne starajo, ostanejo večno mladi in igrivi. Pomislite na uspehe in s tem velike finančne prihodke junakov, kot so Schrek, Garfield, Tom & Jerry, Pink Panter, smrkci … Pa seveda, kdo se ne spomni legendarne M. Mustrove stripovske trojice Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika?

DSC00944

Universal Studios – Osaka, Japonska, 2009

V odličnem muzikalu Plesalka v temi, Björk zelo dobro nakaže prispodobo pomena igre na delovnem mestu.

YouTube slika preogleda

Zagotovo igra na delovnem mestu krepi kreativnost. V članku avtorice L. Naiman, je navedeno, da lahko s pomočjo igre povečamo dobiček! Saj skozi igro lažje prepoznamo svojo kreativnost in odkrijemo široke zmožnosti in smo na splošno bolj zadovoljni z delom. Če želimo ohraniti ta talent, moramo imeti zabavno, izzivov polno in kreativno delovno okolje. Ista avtorica zanimivo navede, da tisti otroci, ki pogosto sanjarijo čez dan, razvijejo višji inteligenčni kvocient!

Izsek iz čudovitega filma Favnov labirint, kjer otroška domišljija ne pozna meja …
YouTube slika preogleda

Številni team building programi skozi različne igre uspešno krepijo medosebne vezi sodelavcev, rešujejo konflikte, izboljšujejo komunikacijo … Sama pa sem izkusila tudi zelo zanimivo igro, poslovno simulacijo “Zlato puščavskih kraljev”, pri odlični predavateljici Natalie Lisac (podjetje Lisac&Lisac). Eden od udeležencev je za igro navedel:
“Hudičevo dobra in koristna poslovna igra, ki je zlepa ne pozabiš. Preseneča me enostavna možnost prenosa v vsakdanje poslovno in tudi zasebno življenje!” Tudi sama sem bila nad njo navdušena.

Torej, če se bomo na delovnem mestu “igrali” in pri tem uporabljali svojo domišjijo, bomo srečnejši, kreativnejši in uspešnejši. Delo naj nam bo v zabavo! Prebudite otroka v sebi, saj je že predolgo spal …

0259z
Tajska, Bangkok, 2002

Za vse, ki vas mogoče vleče v bolj filozofsko obravnavo tematike, priporočam ogled spodnjega videa, odličnega filozofa Alana Wattsa.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , , , , , , , , , ,

Sem Slovenec, po vsej verjetnosti alkoholik in pezdetek

23.10.2009 · Brez komentarjev

Ali je lahko tudi alkoholik kdaj dec?
(Odločno, brez razpoke za dvom:) Ne. Ker je primarno skrotovičeno, vedno nezrelo bitje.

Ampak gotovo je moralo biti v zgodovini tudi par pijandur, ki so bile tapravi deci …
Navidezno. V resnici so bili pa pezdetki. Vsi, brez izjeme! Ker so jih matere in očetje naredili za primarno nevrotična bitja.

J. Rugelj v pogovoru z J. Aleksičem (Mladina)

Alkohol in Slovenci … Pa saj se najboljši posli vendarle sklepajo ob dobri kapljici vina, mar ne? In zdravje ter alkohol se ne izključujeta v celoti, saj kozarec vina na dan deluje prav zdravilno.

V predlogu Nacionalnega programa duševnega zdravja sem prebrala kar nekaj udarnih:

- Po izsledkih raziskav naj bi bilo med 60 in 70 odstotkov slovenskega prebivalstva zmernih pivcev, med 13 in 20 odstotkov pa naj bi jih presegalo meje manj tveganega pitja (Hovnik Keršmanc, Čebašek Travnik in Trdič, 2000; Zaletel Kragelj, Fras in Maučec Zakotnik, 2004).

- Med letoma 1981 in 2005 smo Slovenci vsako leto presegli kritično količino 10 litrov popitega čistega alkohola na prebivalca, kar pomeni veliko tveganje za razvoj zdravju škodljivih posledic in ogroža blaginjo ljudi. V standardizirani stopnji umrljivosti smo zaradi izbranih vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, presegli povprečje evropskih držav, ki imajo podobno stopnjo umrljivosti in rodnosti kot mi (SZO HFA-DB, 2009).

Imamo pri nas torej kulturo pitja alkohola?

Prijatlji, obrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
France Prešeren: Zdravljica

O tem zanimivo napišeta A. Marušič in S. Temnik (2009): “V naši državi je poraba alkohola na prebivalca med najvišjimi v Evropi, pri čemer je Evropa s približno 11 litri čistega alkohola na osebo že tako največji porabnik te substance v svetu. Naša kultura je naravnost prežeta z alkoholom in temu primerno je tudi vedenje ljudi, ki so čustveno manj stabilni in lažje zdrsnejo v odvisnost, kar je pozneje povezano še z vzkipljivostjo, agresivnostjo in depresivnostjo. Z alkoholom povezane duševne motnje so se v slovenskih občinah izkazale kot najboljši napovedni dejavnik regionalnih razlik v samomorilskem količniku.”

V že zgoraj omenjenemu predlogu Nacionalnega programa duševnega zdravja pa je navedeno, da večina smrti, hospitalizacij in bolniškega dopusta zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je odpadlo na moške, med vzroki pa so pri obeh spolih prevladovale duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola ter alkoholna bolezen jeter (Kovše in Nadrag, 2008; Tomšič in drugi, 2009).

Torej, sem Slovenec, primarno nevrotično bitje in sem alkoholik?

YouTube slika preogleda

Delati pod vplivom alkohola? Težje, kot si mislimo …

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , , , ,

Sem kot sveča in gorim na obeh koncih

19.10.2009 · Brez komentarjev

“Današnje delovno mesto je v ekonomskem in psihološkem smislu hladen, negostoljuben in nadvse zahteven prostor. Ljudje so čustveno, telesno in duhovno izčrpani … Izgorevanje je razkroj vrednot, dostojanstva, duha in volje – je razkroj človeške duše.

C. Maslach in M. Leiter (2002)

Zgoraj omenjena avtorja navedeta, da se izgorevanje vedno lažje pojavi takrat, kadar se med naravo dela in naravo človeka, ki ga opravlja, pojavijo velika neskladja. Delamo v delovnih okoljih, ki človeške vrednote postavljajo daleč za ekonomskimi. Brill (v N. Černigoj Sadar, 2002) navede, da je izgorelost končna stopnja, ko odpovedo prilagoditveni procesi, ki so rezultat dolgotrajnega neravnotežja med zahtevami in viri ter daljšega stresa na delovnem mestu.

Kot navajata K. Matheny in C. Mccarthy (2001) je Manning (1999) izdelal formulo za poklicno izgorelost: prevelika poraba energije in virov skozi daljše obdobje + visoka pričakovanja za izvajanje dela in globoka predanost delu + premalo narejenega za obnovitev storilnosti.

Kako se vendarle ne bomo počutili preobremenjene, če podatki za Slovenijo (Četrte evropske raziskave o delovnih razmerah) navajajo, da ima dve tretjini slovenskih delavcev neprilagodljiv urnik dela, prav tako se drastično povečuje intenzivnost dela, zahteve na delovnem mestu pa so vedno večje.

C. Maslach in M. Leiter (2002) izpostavita tudi, da za delo nismo nagrajeni; nimamo nadzora nad delom, ki ga opravljamo; soočamo se z razpadom skupnosti – trganje osebnih odnosov, spodkopavanje skupinskega dela, vsak dela sam zase; z nami ne ravnajo pošteno, opravka imamo z nasprotujočimi si vrednotami …

Na Inštitutu za razvoj človeških virov v Ljubljani so pod vodstvom Andreje Pšeničny, univ. dipl. psihologinje, opravili vseslovensko raziskavo o izgorelosti. Sindrom izgorelosti se pri nas pojavlja enako pogosto, kot se v drugih evropskih državah. V Sloveniji pa je izgorelost precej razširjena, saj 60% testiranih kaže znake izgorevanja.

Kakšne pa so posledice izgorevanja? Pravzaprav bi se bilo potrebno nad njimi pošteno zamisliti. C. Maslach in M. Leiter (2002) navedeta, da v kolikor podležemo izgorevanju na delovnem mestu postanemo kronično izčrpani, cinični in odtujeni od svojega dela ter čutimo, da smo pri delu vedno bolj neučinkoviti. Posledice pa so lahko pogubne za naše zdravje (izgorevanje lahko povzroči glavobole, želodčne in trebušne bolezni, visok krvni tlak, napetost v mišicah, kronično utrujenost, psihične motnje …). Prav tako pa nam lahko povzroči resne motnje v opravljanju dela, saj škoda ne gre le na naš račun (posledice čutijo vsi, ki so karkoli povezani z nami, na delovnem mestu in doma).

Ista avtorja opozarjata, da ljudje, ki izgorevajo na delovnem mestu, se pogosto psihološko in fizično umaknejo od dela. Posvečajo mu vedno manj časa in energije, delo opravijo slabše in delajo samo tisto, kar je nujno potrebno. Prav tako so pogosteje odsotni. Cena izgorevanja na delovnem mestu je pomembna za ljudi in za organizacije. Za delavca je težava v službi, ki zmanjšuje kakovost njegovega življenja in možnost uspešne kariere. Za organizacije je težava v delovni sili, ki ni več predana delu, ni ustvarjalna in tudi ne produktivna.

V knjigi Umetnost sreče pri delu (avtorja sta njegova svetost dalajlama in dr. H. C. Cutler, 2005), dalajlama navede:

“Še vedno ne razumem, kaj mislite z izrazom preobremenitev. Na primer, šef vam naloži neko delo, ki ga boste verjetno utegnili končati v določenem času. Ampak to ni preobremenitev, saj boste nalogo vendarle opravili, čeprav bo od vas zahtevala napor. Lahko pa vam naloži toliko dela, da ga je nemogoče končati v določenem času. V tem primeru morate preprosto reči: Tega ne morem. Torej, kaj mislite s tem?”

Ko mu je dr. H. C. Cutler nekako razložil izraz, je dalajlama odgovoril:

“Mislim, da je v takšnem položaju delodajalčeva odgovornost presoditi, koliko je razumno pričakovati od zaposlenih. Prehudo preobremenjevanje preprosto kaže na brezbrižnost, na pomanjkanje spoštovanja. Celo preobremeniti žival je nespoštljivo do te oblike življenja. To je torej izrabljanje in ni pošteno” je dejal odločno.

DSC01105

Zakopavanje v vroč pesek – izgorevanje na delovnem mestu?

DSC01110

Naj vsaj še glava ostane zunaj … ;-)

Japonska, Ibusuki, 2009

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: delovno mesto
Tagano: , , , , , , , , , , , , ,