Delam z nasmehom

Vnosi v kategoriji 'športna rekreacija'

Tečem za … zase!

27.10.2010 · 1 komentar

15. Ljubljanski maraton je za nami. Teklo je skoraj 20.000 udeležencev, med njimi tudi predsednik vlade Borut Pahor in 82. letna Helena Žigon, ki na ljubljanskem maratonu še nikoli ni manjkala.

Vsak udeleženec pa je bil zmagovalec zase. »Zmagali smo«, je kurirju Fedipiju prineslo smrt, njegov trud  pa so ovekovečili na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah z novo športno disciplino maratonom.

V zadnjem času je vse več zavedanja o pozitivnih učinkih športne rekreacije, tek pa postaja vse bolj priljubljena oblika športne aktivnosti pri širši javnosti. Raziskave navajajo, da igra ključno vlogo pri zmanjšanju tveganja za zdravje športna dejavnost v prostem času, Dishman (2004 v Brand, Schlicht, Grossmann in Duhnsen, 2005).

Kaj pravzaprav pridobimo?

Avtorji Ramsbottom, MPhil, Williams, Fleming in Nute (1989), so izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 12 mlajših rekreativnih moških, kateri so opravili dodatno pet tedensko vzdržljivostno vadbo (tek na 5 km, kjer je bilo zaželjeno, da so tekli vsaj 3 krat tedensko, intenzivnost ni bila določena). Po končani raziskavi, se je statistično značilno izboljšal čas teka za 28.2 s (na 5 km progi), prav tako se je povečala maksimalna poraba kisika (najbolj pri tistih, ki so bili prej najmanj aktivni pred raziskavo) in povečala se je hitrost teka (za 2.5%).

V raziskavi avtorjev Iwasaki, Zhang, Zuckerman in Levine (2003) so na vzorcu 11 sedečih posameznikov (program vadbe je vključeval 3-4 krat tedensko za 30-45 min na vadbo hitro hojo ali počasen tek) ugotovili, da zmernostna vadba po treh mesecih zniža krvni tlak in zmanjša srčni pulz.

V raziskavi avtorja Ingjera (1979), so bile vključene ženske, ki so opravile 24 – tedensko intenzivno vzdržljivostno vadbo (povprečno 45 minutni tek, 3 krat tedensko). Statistično značilno se je povečalo število kapilar na mišično tkivo (za 28,8%). Prav tako se je povečala maksimalna poraba kisika za 25,2%. Povečana gostota kapilarne mreže omogoča večjo razpoložljivost kisika, saj zmanjšana razdalja med krvjo in notranjostjo celic povzroči pospešeno izmenjavo plinov, substratov in odpadnih produktov (Astrand in Rodahl, 1986).

V raziskavo avtorja Saltin idr. (1968, povzeto po Astrand in Rodahl, 1986) je bilo vključenih 5 moških (starosti od 19-21 let), kateri so izvedli 50 dnevni intenzivni trening (v večini tek, 5 krat tedensko po 2 vadbi dnevno, en krat po ena vadba, en dan počitka), ki se je nadaljeval z 20 dnevnim počitkom. Trening je povzročil porast maksimalne porabe kisika, porast utripnega volumna srca, povečanje volumna srca in zmanjšanje frekvence srca pri submaksimalni obremenitvi ter v mirovanju.

Pri športnikih, ki so glede dolgotrajne vzdržljivosti boljši, je opaziti učinkovitejšo osrednjo črpalko za kri, srce, ki je po svoji prostornini večje od srca netreniranih, takšno srce pa je tudi uspešnejše, saj ima večjo zmogljivost črpanja (največji minutni volumen srca) pri treniranih in bolj vzdržljivih športnikih kot pri slabših (Ušaj, 2003).

Pulz (frekvenca srčnih utripov) je v stanju mirovanja posledica ravnotežja med vzdražnostjo simpatika in parasimpatika in s treningom dolgotrajne vzdržljivosti se pulz v mirovanju znižuje zaradi naraščanja vzdraženja parasimpatika (X. Možganski živec – vagus) (Lasan, 2005). Almeida in Araujo (2003) navedeta izsledke raziskav, ki navajajo, da imajo posamezniki v dobri aerobni fizični kondiciji nižji pulz v mirovanju, predvideno zaradi višjega delovanja parasimpatične aktivnosti. S prilagoditvijo na trening se zniža simpatična aktivnost na srce.

Povečano delovanje simpatičnega živčnega sistema je povezano z večjim številom srčnih tveganj (še posebej pri tistih, ki že imajo bolezen srca) (Shephard in Balady, 1999) in delovanje vagusa (parasimpatična veja) je obravnavana kot srčnožilni zaščitni faktor, saj se zmanjšanje vagusa odraža v povečanju možnosti za smrtnost zaradi srčnožilnih obolenj (Almeida in Araujo, 2003).

Raziskave navajajo največji napredek v maksimalni aerobni moči pri predhodno netreniranih posameznikih, ki pričnejo s športno aktivnostjo (Astrand in Rodahl, 1986). Vsekakor spodbuda za današnji način življenja, ki pogojuje vedno manj gibanja.

Po zanimivih raziskavah fizioloških sprememb v telesu pri teku, pa ne gre zanemariti fenomena kenijskih tekačev. Če vas zanima osvojitev prvega mesta (teka na 42 km) pri naslednjem maratonu, bo potrebno še veliko več od zajtrka prvakov.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: športna aktivnost · športna rekreacija

Izkoristimo računalnik za gibanje!

30.09.2009 · 6 komentarjev

Mož je nedolgo nazaj kupil Wii fit. Sprva sem bila skeptična, saj vendarle ne bom vadila skupaj z računalnikom. Ko sem po zaprtju fitnes centra v bližini doma prenehala z vadbo aerobike, sem Wii fit končno preizkusila. In veste kaj? Še zdaj sva najboljša prijatelja!

Gre za igralno konzolo Nintenda, v sklopu katerega je tudi Wii fit. Bistvo pri vsemu je posebna ravnotežna plošča, ki nas stehta, določi indeks telesne mase, preverja naše ravnotežje, odčitava uspešnost opravljanja vaj (izbiramo lahko med aerobiko, boksom, joge, tekom…).

YouTube slika preogleda

Morda se zadeva sliši nemogoča, pa niti ni tako: Wii fit tudi v pisarni?

YouTube slika preogleda

Obstaja veliko računalniških programov, s katerimi si lahko pomagamo in poživimo naše navade pasivnega sedenja.

YouTube slika preogleda

Sem tudi sama preizkusila z namestitvijo enega podobnih programov na svojem računalniku in sicer gre za program Strechware avtorja Boba Andersona. Cd (program, ki nas spomni, da je čas za raztezanje) sem skupaj z knjižico v slovenščini razloženih vaj naročila pri založbi Mavrica. Na originalni spletni strani Strechwarea pa lahko brezplačno naložite eno mesečni preizkusni program. Zadeva je zelo zanimiva, sami si lahko na računalniku nastavite, na koliko časa naj vas spomni, da je čas za vadbo. Čeprav priznam, večkrat sem opomnik kar zignorirala, ker sem bila ravno sredi dela…

Kot pridna uporabnica Wii fita, pa sem za nagrado dobila še naprednejšo verzijo – Wii Active… pa naj še kdo reče, da gre ljubezen le skozi želodec!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto · športna rekreacija

Fitnes gibanje za zaposlene

23.09.2009 · Brez komentarjev

“Fitnes gibanje je namenjeno izboljševanju zdravja ter izboljševanju in ohranjanju telesnih, funkcionalnih in drugih sposobnosti. Stremi k večji sposobnosti in zmožnosti posameznikov in s tem k večji in boljši uspešnosti pri delu in v življenju.”

B. Sila (2004)

Pa naj spet začnem pri uspešnih praksah v tujini. Ko sem bila letos maja na Japonskem, sem v Tokyju v poslovni stavbi Microsofta okoli 22.00 ure skozi steklena okna v pritličnih prostorih opazila polno ljudi, ki so vadili na fitnes napravah. Ok, fitnes za zaposlene ob 22.00? Mogoče se sliši pretirano, pa vseeno. V tujini je praksa številnih podjetij, da imajo fitnes centre v delovni organizaciji, zaposleni pa vadijo kar med delovnim časom…

YouTube slika preogleda

Prednosti uvedbe fitnesa v podjetje navajam po preprostem, a zanimivem zapisu Boba Doylea, osebnega trenerja in motivacijskega govornika:

Delavci, ki so v dobri telesni kondiciji:

prvič: imajo manjšo verjetnost, da bodo zboleli.

drugič: imajo več energije.

tretjič: imajo več samozavesti.

četrtič: so bolj zaupanja vredni.

petič: so dobri voditelji (večkrat prevzemajo to vlogo).

šestič: dosežejo svoje cilje.

sedmič: se lepše obnašajo.

osmič: so bolj redko pod stresom.

devetič: pri rekreaciji je večja možnost medsebojnega povezovanja zaposlenih tudi za kasnejše sodelovanje.

desetič: znak podjetja, da mu ni vseeno za svoje zaposlene.

Vsekakor obstajajo še bolj obsežne študije na tem področju. Pri nas sem zasledila, da se podjetja poslužujejo bolj vadbe v fitnes centrih, v smislu nakupa letnih kart za svoje zaposlene. Še posebej je bil zanimiv oglas fitnes centra SPORTCLUB d.o.o., kjer na internetni strani v ponudbi navedejo ORGANIZIRANO REKREACIJO ZA PODJETJA:

Direktorji in lastniki podjetij, ustvarite večji dobiček in zmanjšajte izgube! Zahodni poslovni svet je že davno spoznal, da delavci, ki so v dobri telesni pripravljenost, delajo bolj zbrano, hitro in učinkovito. Poleg tega so bolezenske odsotnosti delavcev, ki se redno ukvarjajo z rekreativno vadbo, skoraj zanemarljive.

Pri tem ne smemo pozabiti na različne športne programe vodenih skupinskih vadb, ki so prav tako pogosti (aerobika, body pump, TNZ (trebuh, noge, zadnjica), joga, pilates,…). Pa množične prireditve v smislu pohodi, teki, kolesarjenje, razna športna tekmovanja, pikniki s športno vsebino in v zadnjem času vse bolj odmevne team-building aktivnosti. Res obstaja veliko načinov za spodbujanje športne rekreacije s strani podjetja, a še vedno se pri nas na žalost premalo uporablja strokovno vodene aktivne odmore na delovnem mestu.

Zanimiva je tudi tudi specializirana joga za poslovneže ali pa pilates za podjetja.

Vsem, ki podjetje nudi (ali ne nudi) tovrstnih aktivnosti, pa priporočam izvajanje razteznih vaj, kar med delovnim časom. Pa pred tem se še malo ogrejte (npr. pojdite po stopnicah gor in dol, vsaj 2 x) :-)

YouTube slika preogleda

Pa še nekaj vaj za tiste, ki večinoma časa delate za računalnikom…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto · športna rekreacija

Kdor se rekreira – profitira

22.09.2009 · 1 komentar

»Športna rekreacija ima izredno pomembno vlogo v procesu humanizacije dela in življenja, saj glede na svoje različne vsebinske in organizacijske oblike postaja tako sestavni del sodobnega delovnega procesa kot tudi nepogrešljiva prostočasna dejavnost. Njen osnovni namen je ohranjanje in izboljševanje zdravja, ohranjanje in dviganje različnih funkcionalnih in obrambnih sposobnosti organizma, zelo pomemben pa je tudi pozitiven vpliv na psihično in fizično sprostitev.«

B. Sila (1991)

Zdaj je bolj kot kadarkoli prej potrebno razmisliti o vplivu športne aktivnosti v okviru delovne organizacije!
Torej: smo telesno neaktivna sedeča družba, z veliko psihično utrujenostjo. Mimogrede se naša delovna sila stara, intenzivnost in zahteve dela se povečujejo, mišičnokostna obolenja so najpogosteje z delom povezana težava. Za povrh vsega pa še večinoma delamo v prislinih držah, pri delu uporabljamo enostranske in statične obremenitve… Zaradi vseh teh dejavnikov tveganja, je športna aktivnost več kot dobrodošla rešitev.

A. Trstenjak (1979) opozarja, da se fiziološka utrujenost pojavi mnogo prej, kot jo psihološko občutimo. Človek dela mnogo dlje, kot bi po stanju fiziološke utrujenosti smel (isti avtor navaja, da je znanstveno ugotovljeno, da se zgolj pri umskem delu živci utrudijo, to se pravi, da imamo tudi pri tem podobno izgorevanje in spreminajnje kemične energije v toplotno in mehansko, kakor pri mehanskem delu, s to razliko, da je produkt spremembe energije pri umskem delu manjši in da se dogaja pač pretežno le v živčih in v čutnih organih, ne pa v mišičnih. Zato moremo tudi pri umskem delavcu meriti količino dela po porabi kalorij).

Ena od bolj prepoznavnih oblik ohranjanja zdravja na delovnem mestu je tako imenovani aktivni odmor, ki vpliva na dobro počutje in fizično ter psihično zdravje delavcev. Pri odmoru gre za prenehanje ali spremembo aktivosti, pri katerem se aktivni odmor, kot gibanje mišic, priporoča pri enostranskem mišičnem delu. M. Bilban (1996) navede, da je aktivni odmor posebno koristen pri utrujenosti živčnih centrov in čutil, ker se z njim mnogo hitreje in bolje pripravijo za ponovno dejavnost.

Raziskava Eurobarometer na športnem področju navaja, da Evropejci kot največjo prednost športa navajajo ohranjanje in izboljšanje zdravja (kar 78%), sledijo ohranjanje in izboljšanje telesnih sposobnosti, sprostitev in razvedrilo.

S. Boris (2006) navaja, da so pri vplivu športa na zdravje zajete vse komponente zdravja, torej tako telesno, duševno in čustveno kot tudi osebno in duhovno. Pravilno izbrana in intenzivna športna aktivnost pa ima v prijetni družbi izjemen pozitiven dražljaj na mnoge človekove lastnosti in sposobnosti.

H. Berčič in M. Dodič Fikfak (2008) poudarita, da naj bi zaradi ergonomskih spoznanj spodbudili uvajanje modelov gibalno/športnih aktivnosti in športnorekreativnih vsebin v delovnem okolju in tudi izven njega (predlog so mali vadbeni parki v bližini podjetij) in naj bi področje športne rekreacije postalo sestavni del »gibalno/športne kulture« in dela v podjetju in prakse menedžmenta.

Seveda pa je za učinkovito in kvalitetno vadbo potrebno upoštevati številne dejavnike. Za uvedbo športnih aktivnosti je potrebno pridobiti podporo menedžerjev v podjetju, katerim je potrebno predstaviti potrebnost in korostnost tovrstnih aktivnosti za njihove zaposlene. Prav tako je zaposlene potrebno motivirati za izvajanje teh aktivnosti in doseči njihovo redno udeležbo, pomanjkanje časa ne bi smel biti izgovor.

M. Bilban (1996) v tem kontekstu navede, da je zelo pomembno, da se rekreativne vaje izvajajo ob dovolj veliki stopnji emocionalnega doživljanja, saj se bo to izražalo v psihični razbremenitvi, izbrisalo bo vpliv delovnega mesta in ustvarilo občutek vedrine in razpoloženja ter prispevalo k dvigu življenjskega optimizma. Zato v izvajanju rekreativno fizičnih vaj ne sme biti prisile niti obveznosti. Isti avtor pa prav tako opozori, da je za pravilno organizacijo odmora potrebna analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta, študij telesnih položajev, utrujenosti in časa. Predvsem pa je treba poznati delavce, njihove kazalnike negativnega zdravja pa tudi želje in pričakovanja, njihovo mentaliteto itd.

Naj omenim še mnenje B. Sile (1991) ki opozori, da je pri pritegovanju zaposlenih v redne oblike športnorekreacijskih dejavnosti v delovnih organizacijah pomembno sodelovanje strokovnjakov različnih področij, ki se ukvarjajo s humanizacijo dela in življenja ter zdravjem ljudi v njihovem najširšem pomenu. Prav tako pa je potrebno začeti že pri mladih in jih bolje seznaniti z vsemi pozitivnimi učinki športne rekreacije.

Za konec pa še malo za šalo, malo zares: The Smithlin… The company that works… out :-)

YouTube slika preogleda

Putting the work out into the work day!

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto · športna rekreacija