Delam z nasmehom

Tečem za … zase!

27.10.2010 · 1 komentar

15. Ljubljanski maraton je za nami. Teklo je skoraj 20.000 udeležencev, med njimi tudi predsednik vlade Borut Pahor in 82. letna Helena Žigon, ki na ljubljanskem maratonu še nikoli ni manjkala.

Vsak udeleženec pa je bil zmagovalec zase. »Zmagali smo«, je kurirju Fedipiju prineslo smrt, njegov trud  pa so ovekovečili na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah z novo športno disciplino maratonom.

V zadnjem času je vse več zavedanja o pozitivnih učinkih športne rekreacije, tek pa postaja vse bolj priljubljena oblika športne aktivnosti pri širši javnosti. Raziskave navajajo, da igra ključno vlogo pri zmanjšanju tveganja za zdravje športna dejavnost v prostem času, Dishman (2004 v Brand, Schlicht, Grossmann in Duhnsen, 2005).

Kaj pravzaprav pridobimo?

Avtorji Ramsbottom, MPhil, Williams, Fleming in Nute (1989), so izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 12 mlajših rekreativnih moških, kateri so opravili dodatno pet tedensko vzdržljivostno vadbo (tek na 5 km, kjer je bilo zaželjeno, da so tekli vsaj 3 krat tedensko, intenzivnost ni bila določena). Po končani raziskavi, se je statistično značilno izboljšal čas teka za 28.2 s (na 5 km progi), prav tako se je povečala maksimalna poraba kisika (najbolj pri tistih, ki so bili prej najmanj aktivni pred raziskavo) in povečala se je hitrost teka (za 2.5%).

V raziskavi avtorjev Iwasaki, Zhang, Zuckerman in Levine (2003) so na vzorcu 11 sedečih posameznikov (program vadbe je vključeval 3-4 krat tedensko za 30-45 min na vadbo hitro hojo ali počasen tek) ugotovili, da zmernostna vadba po treh mesecih zniža krvni tlak in zmanjša srčni pulz.

V raziskavi avtorja Ingjera (1979), so bile vključene ženske, ki so opravile 24 – tedensko intenzivno vzdržljivostno vadbo (povprečno 45 minutni tek, 3 krat tedensko). Statistično značilno se je povečalo število kapilar na mišično tkivo (za 28,8%). Prav tako se je povečala maksimalna poraba kisika za 25,2%. Povečana gostota kapilarne mreže omogoča večjo razpoložljivost kisika, saj zmanjšana razdalja med krvjo in notranjostjo celic povzroči pospešeno izmenjavo plinov, substratov in odpadnih produktov (Astrand in Rodahl, 1986).

V raziskavo avtorja Saltin idr. (1968, povzeto po Astrand in Rodahl, 1986) je bilo vključenih 5 moških (starosti od 19-21 let), kateri so izvedli 50 dnevni intenzivni trening (v večini tek, 5 krat tedensko po 2 vadbi dnevno, en krat po ena vadba, en dan počitka), ki se je nadaljeval z 20 dnevnim počitkom. Trening je povzročil porast maksimalne porabe kisika, porast utripnega volumna srca, povečanje volumna srca in zmanjšanje frekvence srca pri submaksimalni obremenitvi ter v mirovanju.

Pri športnikih, ki so glede dolgotrajne vzdržljivosti boljši, je opaziti učinkovitejšo osrednjo črpalko za kri, srce, ki je po svoji prostornini večje od srca netreniranih, takšno srce pa je tudi uspešnejše, saj ima večjo zmogljivost črpanja (največji minutni volumen srca) pri treniranih in bolj vzdržljivih športnikih kot pri slabših (Ušaj, 2003).

Pulz (frekvenca srčnih utripov) je v stanju mirovanja posledica ravnotežja med vzdražnostjo simpatika in parasimpatika in s treningom dolgotrajne vzdržljivosti se pulz v mirovanju znižuje zaradi naraščanja vzdraženja parasimpatika (X. Možganski živec – vagus) (Lasan, 2005). Almeida in Araujo (2003) navedeta izsledke raziskav, ki navajajo, da imajo posamezniki v dobri aerobni fizični kondiciji nižji pulz v mirovanju, predvideno zaradi višjega delovanja parasimpatične aktivnosti. S prilagoditvijo na trening se zniža simpatična aktivnost na srce.

Povečano delovanje simpatičnega živčnega sistema je povezano z večjim številom srčnih tveganj (še posebej pri tistih, ki že imajo bolezen srca) (Shephard in Balady, 1999) in delovanje vagusa (parasimpatična veja) je obravnavana kot srčnožilni zaščitni faktor, saj se zmanjšanje vagusa odraža v povečanju možnosti za smrtnost zaradi srčnožilnih obolenj (Almeida in Araujo, 2003).

Raziskave navajajo največji napredek v maksimalni aerobni moči pri predhodno netreniranih posameznikih, ki pričnejo s športno aktivnostjo (Astrand in Rodahl, 1986). Vsekakor spodbuda za današnji način življenja, ki pogojuje vedno manj gibanja.

Po zanimivih raziskavah fizioloških sprememb v telesu pri teku, pa ne gre zanemariti fenomena kenijskih tekačev. Če vas zanima osvojitev prvega mesta (teka na 42 km) pri naslednjem maratonu, bo potrebno še veliko več od zajtrka prvakov.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Kategorije: športna aktivnost · športna rekreacija
Tagano: , ,



1 odgovor ↓

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !