Delam z nasmehom

Big Brother nas bo gledal v trebuh

18.10.2010 · 3 komentarjev

Japoncem ne zmanjka idej. Z zakonom naj bi prepovedali debelost, zato so uvedli obvezno merjenje obsega pasu. Do leta 2015 bodo podjetja morala zmanjšati odstotek predebelih ljudi za 25 odstotkov, če ne bodo morali plačevati več denarja v zdravstvene in pokojninske sklade, saj naj bi debeli ljudje predstavljaji velik strošek za zdravstveno in pokojninsko blagajno.

YouTube slika preogleda

Na en način razumem zaskrbljenost japonske vlade, saj živimo v času, ko se ljudje vedno bolj oddaljujemo od narave, način življenja pogojuje vedno manj gibanja, na delovnih mestih pa prevladuje statično, sedeče delo. Vse to vodi do resnih degenerativnih procesov, ali kot bolj podrobno opiše Pistotnik (1999) so ti procesi posledica porušenega ravnotežja v odnosu človek – narava. Ti procesi se kažejo v različnih civilizacijskih obolenjih, značilnih za razvito družbo, kot so bolezni srca in ožilja, debelost, motnje v presnovi ter problemi lokomotornega aparata in slabe telesne drže.

Pa je merjenje obsegov pasov na službenih sistematskih pregledih rešitev v pravo smer? Stigmatizacija debelosti ima večje razsežnosti kot zgolj obseg pasu. V raziskavi avtorjev Pronk, Martinson, Kessler, Beck, Simon in Wang (2004) je navedeno, da tisti, ki imajo prekomerno telesno težo, težje shajajo s sodelavci. Avtorji navajajo, da je po vsej verjetnosti razlog v manjši motivaciji za prisotnost na delovnem mestu, saj so tisti, ki imajo prekomerno težo tudi pogosteje bolniško odsotni (kar je lahko posledica družbene stigme debelosti, saj naj bi debeli ljudje bili diskriminirani pri razgovorih za delo, dobivali naj bi manjšo plačo, manj pogosteje naj bi dobili delo in imeli manj kakovostno komunikacijo s sodelavci). Naslednja raziskava avtorjev Väänänen, Kouvonen, Kivimäki, Oksanen, Elovainio, Virtanen, Pentti in Vahtera (2009) navaja, da tisti udeleženci raziskave, ki so imeli nizki socialani kapital na delovnem mestu, so imeli 1.3 krat večjo verjetnost, da imajo več kot dva tvegana dejavnika življenjskega sloga (debelost, fizična neaktivnost, kajenje, pretirano pitje alkohola).

Torej delovna zmožnosti ne temelji zgolj na pomanjkanju fizične aktivnosti, pač pa je močno povezana s psihosocialnimi faktorji, med njimi tudi delom v skupini. Aktivni življenjski slog namreč ne pripomore le k doseganju boljšega psihofizičnega počutja posameznika, pač pa lahko vpliva na pozitivnejšo socialno klimo. Raziskava avtorjev Stahl, Rutten, Nutbeam, Bauman, Kannas, Abel, Luschen, Diaz Rodriguez, Vinck in Zee  (2001) potrjuje, da je nizka socialna podpora najpomembnejši faktor pri zaviranju udejstvovanja v športnih aktivnostih. Tisti, ki so imeli nizko socialno podporo od osebnega okolja (družina, prijatelji, šola in delovno mesto) pri spodbujanju udejstvovanja pri športnih aktivnostih, so bili dva krat manj športno dejavni, od tistih, ki so imeli visoko socialno podporo.

Pa lahko merjenje obsega pasu na službenih sistematskih pregledih lahko v prihodnosti pričakujemo tudi v Sloveniji? Samo poglejmo (sicer nekoliko starejše) rezultate raziskave Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Telesna neaktivnost predstavlja tudi v Sloveniji enega najbolj razširjenih dejavnikov tveganja za nastanek, napredovanje in zaplete kroničnih bolezni, še posebej tistih, ki prizadenejo srce in žilje (kar 54,6% odraslih Slovencev v starostnem obdobju 25–64 let ima prekomerno telesno težo) Zaletel–Kragelj in drugi (2004).

Komponente zdravja so številne. Pri doseganju le teh nismo sami. Karkoli že meri tisti obseg na našem trebuhu, pomislimo na vpliv športa na zdravje v vseh razsežnostih, ali kot navaja Sila (2006): tako telesno, duševno in čustveno kot tudi osebno in duhovno. Zdrav duh v zdravem telesu? Timski duh v zdravem telesu!

  • Share/Bookmark

Kategorije: delovno mesto · športna aktivnost



3 odzivov ↓

  • Travel Photo Blogging // 21.10.2010 22:52

    Zanimivo razmišljanje. Večinoma se kar strinjam, sem pa zasledil tudi nekaj drugačnih podatkov.

    Neka novejša raziskava (mislim, da je bila izvedena v ZDA in Nemčiji) namreč kaže, da težji moški zaslužijo več kot lažji, vendar le če ne tehtajo več od neke mejne vrednosti (recimo 100 kg).
    Za ženske velja obratno – več tehtajo, manj zaslužijo.

  • odškodnina za poškodbe // 14.01.2015 04:46

    Ma kašne!

  • zakon // 16.01.2015 03:58

    Skoraj strašno!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !