Delam z nasmehom

Arhiv za Oktober 2010

Tečem za … zase!

27.10.2010 · 1 komentar

15. Ljubljanski maraton je za nami. Teklo je skoraj 20.000 udeležencev, med njimi tudi predsednik vlade Borut Pahor in 82. letna Helena Žigon, ki na ljubljanskem maratonu še nikoli ni manjkala.

Vsak udeleženec pa je bil zmagovalec zase. »Zmagali smo«, je kurirju Fedipiju prineslo smrt, njegov trud  pa so ovekovečili na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah z novo športno disciplino maratonom.

V zadnjem času je vse več zavedanja o pozitivnih učinkih športne rekreacije, tek pa postaja vse bolj priljubljena oblika športne aktivnosti pri širši javnosti. Raziskave navajajo, da igra ključno vlogo pri zmanjšanju tveganja za zdravje športna dejavnost v prostem času, Dishman (2004 v Brand, Schlicht, Grossmann in Duhnsen, 2005).

Kaj pravzaprav pridobimo?

Avtorji Ramsbottom, MPhil, Williams, Fleming in Nute (1989), so izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 12 mlajših rekreativnih moških, kateri so opravili dodatno pet tedensko vzdržljivostno vadbo (tek na 5 km, kjer je bilo zaželjeno, da so tekli vsaj 3 krat tedensko, intenzivnost ni bila določena). Po končani raziskavi, se je statistično značilno izboljšal čas teka za 28.2 s (na 5 km progi), prav tako se je povečala maksimalna poraba kisika (najbolj pri tistih, ki so bili prej najmanj aktivni pred raziskavo) in povečala se je hitrost teka (za 2.5%).

V raziskavi avtorjev Iwasaki, Zhang, Zuckerman in Levine (2003) so na vzorcu 11 sedečih posameznikov (program vadbe je vključeval 3-4 krat tedensko za 30-45 min na vadbo hitro hojo ali počasen tek) ugotovili, da zmernostna vadba po treh mesecih zniža krvni tlak in zmanjša srčni pulz.

V raziskavi avtorja Ingjera (1979), so bile vključene ženske, ki so opravile 24 – tedensko intenzivno vzdržljivostno vadbo (povprečno 45 minutni tek, 3 krat tedensko). Statistično značilno se je povečalo število kapilar na mišično tkivo (za 28,8%). Prav tako se je povečala maksimalna poraba kisika za 25,2%. Povečana gostota kapilarne mreže omogoča večjo razpoložljivost kisika, saj zmanjšana razdalja med krvjo in notranjostjo celic povzroči pospešeno izmenjavo plinov, substratov in odpadnih produktov (Astrand in Rodahl, 1986).

V raziskavo avtorja Saltin idr. (1968, povzeto po Astrand in Rodahl, 1986) je bilo vključenih 5 moških (starosti od 19-21 let), kateri so izvedli 50 dnevni intenzivni trening (v večini tek, 5 krat tedensko po 2 vadbi dnevno, en krat po ena vadba, en dan počitka), ki se je nadaljeval z 20 dnevnim počitkom. Trening je povzročil porast maksimalne porabe kisika, porast utripnega volumna srca, povečanje volumna srca in zmanjšanje frekvence srca pri submaksimalni obremenitvi ter v mirovanju.

Pri športnikih, ki so glede dolgotrajne vzdržljivosti boljši, je opaziti učinkovitejšo osrednjo črpalko za kri, srce, ki je po svoji prostornini večje od srca netreniranih, takšno srce pa je tudi uspešnejše, saj ima večjo zmogljivost črpanja (največji minutni volumen srca) pri treniranih in bolj vzdržljivih športnikih kot pri slabših (Ušaj, 2003).

Pulz (frekvenca srčnih utripov) je v stanju mirovanja posledica ravnotežja med vzdražnostjo simpatika in parasimpatika in s treningom dolgotrajne vzdržljivosti se pulz v mirovanju znižuje zaradi naraščanja vzdraženja parasimpatika (X. Možganski živec – vagus) (Lasan, 2005). Almeida in Araujo (2003) navedeta izsledke raziskav, ki navajajo, da imajo posamezniki v dobri aerobni fizični kondiciji nižji pulz v mirovanju, predvideno zaradi višjega delovanja parasimpatične aktivnosti. S prilagoditvijo na trening se zniža simpatična aktivnost na srce.

Povečano delovanje simpatičnega živčnega sistema je povezano z večjim številom srčnih tveganj (še posebej pri tistih, ki že imajo bolezen srca) (Shephard in Balady, 1999) in delovanje vagusa (parasimpatična veja) je obravnavana kot srčnožilni zaščitni faktor, saj se zmanjšanje vagusa odraža v povečanju možnosti za smrtnost zaradi srčnožilnih obolenj (Almeida in Araujo, 2003).

Raziskave navajajo največji napredek v maksimalni aerobni moči pri predhodno netreniranih posameznikih, ki pričnejo s športno aktivnostjo (Astrand in Rodahl, 1986). Vsekakor spodbuda za današnji način življenja, ki pogojuje vedno manj gibanja.

Po zanimivih raziskavah fizioloških sprememb v telesu pri teku, pa ne gre zanemariti fenomena kenijskih tekačev. Če vas zanima osvojitev prvega mesta (teka na 42 km) pri naslednjem maratonu, bo potrebno še veliko več od zajtrka prvakov.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: športna aktivnost · športna rekreacija

Big Brother nas bo gledal v trebuh

18.10.2010 · 3 komentarjev

Japoncem ne zmanjka idej. Z zakonom naj bi prepovedali debelost, zato so uvedli obvezno merjenje obsega pasu. Do leta 2015 bodo podjetja morala zmanjšati odstotek predebelih ljudi za 25 odstotkov, če ne bodo morali plačevati več denarja v zdravstvene in pokojninske sklade, saj naj bi debeli ljudje predstavljaji velik strošek za zdravstveno in pokojninsko blagajno.

YouTube slika preogleda

Na en način razumem zaskrbljenost japonske vlade, saj živimo v času, ko se ljudje vedno bolj oddaljujemo od narave, način življenja pogojuje vedno manj gibanja, na delovnih mestih pa prevladuje statično, sedeče delo. Vse to vodi do resnih degenerativnih procesov, ali kot bolj podrobno opiše Pistotnik (1999) so ti procesi posledica porušenega ravnotežja v odnosu človek – narava. Ti procesi se kažejo v različnih civilizacijskih obolenjih, značilnih za razvito družbo, kot so bolezni srca in ožilja, debelost, motnje v presnovi ter problemi lokomotornega aparata in slabe telesne drže.

Pa je merjenje obsegov pasov na službenih sistematskih pregledih rešitev v pravo smer? Stigmatizacija debelosti ima večje razsežnosti kot zgolj obseg pasu. V raziskavi avtorjev Pronk, Martinson, Kessler, Beck, Simon in Wang (2004) je navedeno, da tisti, ki imajo prekomerno telesno težo, težje shajajo s sodelavci. Avtorji navajajo, da je po vsej verjetnosti razlog v manjši motivaciji za prisotnost na delovnem mestu, saj so tisti, ki imajo prekomerno težo tudi pogosteje bolniško odsotni (kar je lahko posledica družbene stigme debelosti, saj naj bi debeli ljudje bili diskriminirani pri razgovorih za delo, dobivali naj bi manjšo plačo, manj pogosteje naj bi dobili delo in imeli manj kakovostno komunikacijo s sodelavci). Naslednja raziskava avtorjev Väänänen, Kouvonen, Kivimäki, Oksanen, Elovainio, Virtanen, Pentti in Vahtera (2009) navaja, da tisti udeleženci raziskave, ki so imeli nizki socialani kapital na delovnem mestu, so imeli 1.3 krat večjo verjetnost, da imajo več kot dva tvegana dejavnika življenjskega sloga (debelost, fizična neaktivnost, kajenje, pretirano pitje alkohola).

Torej delovna zmožnosti ne temelji zgolj na pomanjkanju fizične aktivnosti, pač pa je močno povezana s psihosocialnimi faktorji, med njimi tudi delom v skupini. Aktivni življenjski slog namreč ne pripomore le k doseganju boljšega psihofizičnega počutja posameznika, pač pa lahko vpliva na pozitivnejšo socialno klimo. Raziskava avtorjev Stahl, Rutten, Nutbeam, Bauman, Kannas, Abel, Luschen, Diaz Rodriguez, Vinck in Zee  (2001) potrjuje, da je nizka socialna podpora najpomembnejši faktor pri zaviranju udejstvovanja v športnih aktivnostih. Tisti, ki so imeli nizko socialno podporo od osebnega okolja (družina, prijatelji, šola in delovno mesto) pri spodbujanju udejstvovanja pri športnih aktivnostih, so bili dva krat manj športno dejavni, od tistih, ki so imeli visoko socialno podporo.

Pa lahko merjenje obsega pasu na službenih sistematskih pregledih lahko v prihodnosti pričakujemo tudi v Sloveniji? Samo poglejmo (sicer nekoliko starejše) rezultate raziskave Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Telesna neaktivnost predstavlja tudi v Sloveniji enega najbolj razširjenih dejavnikov tveganja za nastanek, napredovanje in zaplete kroničnih bolezni, še posebej tistih, ki prizadenejo srce in žilje (kar 54,6% odraslih Slovencev v starostnem obdobju 25–64 let ima prekomerno telesno težo) Zaletel–Kragelj in drugi (2004).

Komponente zdravja so številne. Pri doseganju le teh nismo sami. Karkoli že meri tisti obseg na našem trebuhu, pomislimo na vpliv športa na zdravje v vseh razsežnostih, ali kot navaja Sila (2006): tako telesno, duševno in čustveno kot tudi osebno in duhovno. Zdrav duh v zdravem telesu? Timski duh v zdravem telesu!

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto · športna aktivnost