Delam z nasmehom

Svojega zdravja kovač

17.06.2010 · Brez komentarjev

… prihaja tudi čas, ko bo finančni balon v medicini počil in se bo potrebno osredotočiti na preventivo. Slednja je res vse prevečkrat uporabljena kot prazna fraza. Morala pa bi biti mantra, ki bi si jo ponavljali vsakodnevno …
intervju s prof. dr. M. Šabovičem, dr. med (Naša lekarna, junij/julij/avgust 2010, št.44, let.5)

Kljub zavedanju, da je zdravje vrednota brez primere, se človek ne more načuditi kako nezdravo pravzaprav živimo in kakšno škodo si s tem povzročamo. V zgoraj omenjenem intervjuju prof. dr M. Šabovič omeni, da je naša populacija že zelo srčno-žilno ogrožena in da podatki kažejo, da bo 40-50% ljudi v razvitem svetu umrlo od ateroskleroze!

Nekako vsi poznamo načela redne (zmerne) telesne aktivnosti, uravnotežene prehrane, pomembnosti spanja, izogibanje stresu, alkoholu, kajenju … Zgleda pa, da se tega premalo zavedamo, oziroma za to premalo naredimo. Dr. R. Starc v svoji knjigi Stres in bolezni navede rezultate raziskave Interheart (potekala je v 52 državah), katera je odkrila, da lahko z devetimi dejavniki tveganja (dislipidemija, kajenje, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, visceralna debelost, psihosocialni dejavniki, premajhna poraba sadja in zelenjave, redno uživanje alkohola in pomanjkanje telesne aktivnosti) razložimo 90% vzrokov koronarne bolezni po celem svetu.

YouTube slika preogleda

Vsekakor se močno strinjam s prof. dr. M. Šabovičem, da je pomembna dolgotrajna preventiva, ki je način življenja in pri nas le ta še ni prevzela pozitivne vloge (se ni prijela med ljudmi). Vsekakor smo ljudje mojstri, ko gre za izgovore in pri tem največkrat slišim, da so krivi pomanjkanje časa, denarja, znanja … In potem pride na vrsto vsem znani stavek: jutri bom pa res!

Sama sem mnenja, da je preventiva na delovnem mestu pomemben del uspešne zgodbe o zdravem in srečnem posamezniku. Na žalost največkrat na to dobim dokaj podoben odgovor, da je preventiva stvar posameznika in da gre za nepotreben strošek delodajalca, še posebej sedaj v kriznih časih. Ker so številke tiste, ki največkrat prepričajo, bi na tem mestu navedla finančni dokaz podjetja Unilever (katerega izdelke pozna vsak izmed nas – Dove, Rexona, Knorr, Becel …). Leta 2001 je podjetje oblikovalo program, ki je bil namenjen izboljšanju počutja in delovne storilnosti. Finančni dobiček investicije v program je znašal £3.73: 1. Za vsak 1£, ki ga je podjetje investiralo v svoje zaposlene, se je obrestoval za skoraj £4 skozi zmanjšane stroške zdravniške odsotnosti in dvigom produktivnosti! Program je bil torej neverjetno uspešen in v letu 2009 vpeljan v 30 državah po svetu, kjer Unilever posluje in je zajel kar 35.000 zaposlenih! Program se osredotoča tako na fizično kot psihično zdravje in pri tem upošteva komponento ustrezne prehrane, rednega gibanja, zmanjšanje stresa in nadzorovanje uspeha v prihodnje.

Unilever je postal eno prvih podjetij, ki mu je uspelo dokazati povezavo med zdravjem, delovno pripadnostjo in storilnostjo! Udeleženci programa so bolj predani svojemu delu, manj bolniško odsotni, svoje delo bolje opravijo, se redko pod pritiskom in na delovnem mestu so pokazali več zavedanja za izvajanje z zdravjem povezanih preventivnih dejavnosti.

“Zdravi ljudje ne samo, da nimajo bolezni, temveč so tudi bolj produktivni, ustvarjalni, boljše volje, navsezadnje imajo odločno boljšo kakovost življenja.”
intervju s prof. dr. M. Šabovičem, dr. med (Naša lekarna, junij/julij/avgust 2010, št.44, let.5)

  • Share/Bookmark

Kategorije: delovno mesto
Tagano: , ,



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !