Delam z nasmehom

Arhiv za Februar 2010

Folklora jamranja in šimfanja

23.02.2010 · 3 komentarjev

“Ljudje imajo največ povedati o ljudeh, ki jih ne poznajo.”

Izjava Matjaža Javšnika, ki je zbrala največ glasov v akciji časnika Večer Bob leta 2009.

Dr. Špela Trefalt je nedavno v oddaji Večerni gost navedla: “Pri nas je zelo tipično v pogovoru, ko nekoga srečaš, da se malo pojamra in malo pošimfa. To je nekako bi rekla, kar folklora. Pa nič slabega s tem ne mislim, ampak taki so naši pogovori. Ne moreš se samo hvalit pa vse je krasno, ker te ljudje malo čudno gledajo.” V tem zanimivem intervjuju, najverjetneje edine Slovenke, ki je doktorirala na Harvardu, dr. Špele Trefalt, o življenju v Ameriki pravi, da si tam ljudje poizkšajo narediti življenje lepše in se fokusirajo na dobre stvari, slabe pa takrat, ko je res nujno. Slabe stvari torej niso vsakodnevana tema, kot je to opaziti pri nas.

V poplavi rumenih medijev in dejstvu, da je najbolj bran slovenski časnik Slovenske novice, nas že morajo privlačiti afere in trači, še posebej tisti s šokantno in negativno vsebino. Morda gre za to, da smo skozi zgražanja drugih, sami s sabo lahko bolj zadovoljni, saj se nam kaj takega ne bi nikoli zgodilo. Afera desetletja, vsem znan primer bulmastifov, ki so ubili lastnika, je po vsej verjetnosti trenutno najbolj vroča šokantna novica, ki dobiva neverjetne razsežnosti.

Se še spomnite komičnega celovečernega dokumentarca Gola resnica? Na predsedniški kampanji se je leta 2007, kot lažni predsedniški kandidat, pojavil dr. Artur Štern, katerega večina od nas pozna kot udeleženca v resničnostnem šovu Kmetija slavnih. Dokumentarni film Gola resnica govori o tem, kako je v sodobnem svetu medijev resnica skoraj neobstoječa dobrina. Kako pravzaprav skozi moč in manipulacijo medijev pravzaprav dojemamo realnost in koliko so naše misli sploh zmožne dojeti resničnost. Pa se vrnimo k Slovenskim novicam. Na spletni strani, kjer časnik predstavijo, je zapisano: Slovenske novice približajo pomembne teme manj zahtevnim bralcem, osvetlijo dogodke v soseščini in se posvečajo navadnemu človeku. Odkrijejo ozadja življenjskih zgodb in poskrbijo za teme, o katerih se govori. In, kar je še pomembneje, le ob branju Slovenskih novic se bralci tudi zabavajo.

YouTube slika preogleda

V tračarsko nastrojenem okolju, kjer ljudje kot jastrebi čakajo na naslednjo šokantno novico, je nevarnost, da se ta novica popolnoma popači zelo verjetna. V tem primeru žrtev nima možnosti in pri tem lahko medijski linč zgradi neprebojen zid.

V poslovnem svetu imajo medsebojni odnosi veliko moč in vedno bolj pridobivajo na pomenu. Po mnenju B. Dularja (2002) medsebojni odnosi na delovnem mestu predstavljajo celovitost skladnosti delovanja zaposlenih, zaupanja vodstvu in pripadnosti podjetju in omogočajo ustvarjanje pozitivne klime ter oblikovanje kulture, ki lahko zagotavlja uspešno doseganje poslovnih ciljev. Negativno razpoloženi in k obrekovanjem nastrojeni ljudje ustvarjajo negativno klimo v podjetju, kar ima za samo podjetje lahko katastrofalne posledice. Vse to lahko ubija učinkovito timsko delo, kar niža poslovno uspešnost in ugled podjetja. Danes je pač prvi dan preostanka našega življenja in imamo premalo časa za vse negativnosti in trače.


  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Vsi mi Titovi in Tito je bil naš!

3.02.2010 · Brez komentarjev

Svoje je dodala še epizoda socializma s povojnim pomanjkanjem, seveda skupaj z bratstvom in enotnostjo in dejstvom, da smo bili vsi mi Titovi in Tito je bil naš.

V zadnjem desetletju in pol je k nam prodrl kapitalizem v marsikateri od svojih brutalnih oblik. Izhaja iz povsem individualističnega razmišljanja …

R. Kržišnik (2005)

Vožnja z avtobusom je lahko poučna izkušnja … Ko je šofer ustavil na eni izmed avtobusnih postaj, je starejši gospod v želji, da bi ujel avtobus, pri teku na zasneženem pločniku prav zoprno padel. Nekaj ljudi je hitro zapustilo avtobus in mu pomagalo (kljub temu, da so mu mimoidoči že pomagali). Spet drugi so poskrbeli, da avtobus ni speljal naprej in da je gospod vstopil na ta avtobus, na koncu pa so mu še prijazno odstopili najbližji sedež. Kaj takega! Nad odzivnostjo ljudi sem bila res zelo pozitivno presenečena in skoraj nisem verjela, da se to res dogaja!

Zakaj le? Mar nismo ljudje altruistična bitja že po naravi in delovanje v skupno dobro nam naj bi bilo prirojeno? Zakaj potem, me je zgornji dogodek tako začudil? Ker je danes pač tako, da se vsak briga samo zase … Kako morbidno, da obstaja šolski primer Kitty Genovese (zveni znano)?  Kitty je napadel neznanec in jo zabodel do smrti. Veliko ljudi je videlo umor, vendar kar nekaj časa ni nihče aktivno posredoval. Gre za socialno-psihološki fenomen neodzivnosti ljudi.

R. Kržišnik (2005) navede, da raziskave kažejo, da s tem ko družba postaja bogatejša in kompleksnejša, njena kultura postaja vse bolj individualistična. Več kot je na voljo izbire, bolj individualistično se začnejo ljudje vesti. Kot pozitivnost tega, isti avtor navede moralne vrline v individualizmu: avtonomijo, suverenost in neodvisnost od skupine. Vendar pa ima po drugi strani individualizem številne slabosti (šibkejše medosebne vezi, egocentričnost, narcisoidnost, samovšečnost in egoizem).

Parodija pa nastane, ko v delovnih okoljih vedno bolj opažamo trend naraščanja dela v skupini, saj po podatkih Četrte evropske raziskave o delovnih pogojih iz leta 2005, je kar 60% delavcev odgovorilo, da vse ali nekaj delovnih nalog opravijo skupinsko in okoli 50% zaposlenih si izmenjuje delovne naloge s sodelavci. Timsko delo torej! Kako prav bi nam prišle vrednote kolektivistične kulture, za katero R. Kržišnik (2005) navaja, da jo zaznamuje močna medsebojna povezanost njihovih članov, medtem ko v delovnih okoljih lahko pretiran individualizem pripelje do obsedenosti s tekmovalnostjo, ta pa začne sčasoma ubijati kreativnost.

Sicer pa isti avtor hudomušno opozori, da je marsikdo v individualizmu prekmalu vržen v vodo in se začne utapljati, v kolektivizmu pa se pogosto nikdar ne nauči samostojno plavati. Zato je ključ v zdravem individualizmu, ki je pogoj za timsko delo (dobro sodelovanje namreč temelji na spoštovanju individualnih razlik).

YouTube slika preogleda

Se še spomnite Sneguljčice in sedem palčkov? Haj ho, mi pridni palčki smo (drug drugega spoštujemo in si pomagamo) :-)

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto