Delam z nasmehom

Kraljica mojih pubertet

22.01.2010 · 7 komentarjev

Prihaja strašna kriza srednjih let.
Upor zatiranih strasti.
To bo kraljica mojih pubertet.

Bolj star, bolj nor!
Bungee, rafting, judo in skiro.

Bolj Star, Bolj Nor – Zoran Predin

YouTube slika preogleda

Glede na to, da je v večini držav EU opazen izrazit trend staranja delovne sile, mag. B. Ružič (2007) navede, da je nerazumljivo, da se med starejše delavce uvršča tudi tiste po 45 letu starosti, saj še vedno prevladuje apriorno stališče, da gre za delavce z zmanjšano zmožostjo. Kljub temu, da ni dokaza, ki bi potrjeval, da so starejši delavci na splošno in sistematično manj produktivni ali učinkoviti kot njihovi mlajši kolegi. S starostjo se izboljšujejo preudarnost, previdnost, stalnost, strokovnost in delovne izkušnje.

V zanimivi predstavitvi z naslovom Starostnik in upad dela zmožnosti, avtorja dr.med. M. Bilbana, je navedeno, da staranje ni sinonom za bolezen, saj starajoče se telo dosega skorajda enake funkcije kot mladostno, vendar počasneje, z več motivacije in nekoliko manj natančno. Prav tako z ničemer ni dokazano, da delovna sposobnost v poznih srednjih letih popušča. Nekatere raziskave kažejo celo na povečanje storilnosti z leti življenja! Predčasne upokojitve so predvsem zaradi neustreznih delovnih pogojev, bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja … in le v manjši meri pa zato ker jim je zaradi normalnih procesov staranja opešala delovna sposobnost. Raziskovalci poudarjajo, da morebitni upad storilnosti v nekem življenjskem obdobju ni preprosto znamenje staranja, saj storilnost bolj upada v slabih delovnih razmerah (veliko prahu, hud ropot, vročina) in ob slabih odnosih pri delu. Prav tako ugotavljajo, da imajo starejši delavci boljši odnos do delovne organizacije, v kateri delajo, saj imajo bolj razvit občutek odgovornosti in večjo skrb za razvoj podjetja.

V isti predstavitvi je še navedeno, da večje zdravstveno tveganje predstavlja človekova »odpoved« zaradi premajhne uporabe svojih možnosti, kot pa iztrošenje zaradi prevelike uporabe (obremenitve). Gre za izbor »use it, or lose it« (uporabljaj ali pa boš izgubil zmogljivost). B. Pistotnik (1999) navaja, da se lahko z redno vadbo (za ohranjaje gibljivosti) visoko stopnjo gibljivosti zadrži še v pozno starost. Prav tako se lahko z redno vadbo ohrani na ustreznem nivoju tudi moč še v pozno starost. Več kot vzor, pa nam je na tem področju lahko legendarni slovenski telovadec.

YouTube slika preogleda

Star si toliko, kot se počutiš starega … in čisto nič več! Torej, »use it, or lose it« (uporabljaj ali pa boš izgubil zmogljivost)!

  • Share/Bookmark

Kategorije: delovno mesto
Tagano: , , , ,



7 odzivov ↓

  • Peter // 22.01.2010 13:25

    Kako super so te analize, predstavitve, raziskave, ki jih masovno proizvajajo ljudje, ki v življenju niso še nikoli delali, kajne? V teh raziskavah se seveda pozablja, da mora veliko ljudi delati za svojo plačo – v nasprotju s tistimi, ki take zgodbice objavljajo. Vsak, ki je že kdaj delal v zasebnem sektorju lahko pove iz prve roke, da so starejši sodelavci manj produktivni, manj natančni in manj vestni. Seveda to ni pravilo, ki velja za čisto vse, za večino pa. Knjigo iz rok pa v resnično življenje po izkušnje :)

  • Kaja // 22.01.2010 13:43

    @Peter

    Prevajalca Janko Moder in janez Gradišnik sta delala do konca(prevajalstvo je težka stvar, še posebej za starca) in tudi znani plastični kirurg Arnež je po letih napornega dela(kirurgija je martr in ni posedanje za mizico) rekel, da misli delati do 70. leta. In še nekaj je kirurgov, ki so na stara leta sposobni stati ure in ure in opravljati zahtevno ročno delo, od katerega je odvisno človeško življenje.
    Ljudje so si vbili v glavo, da zdaj ko so pa stari, da so tudi ubogi in da jim ni treba več delat in potem pričakujejo, da bodo v zmeraj bolj starajoči se družbi dobivali izvrstno penzijo.
    Razen fizičnih delavcev se ljudje ne morejo zgovarjat. Mladih je enostavno premalo, da bi živeli starejšo generacijo.
    Ni fer, da nam mladim trobijo, da si bomno morali penzijo kar sami privarčevati, hkrati pa nam pobirajo za zdajšnje upokojence, ki verjamejo v pravljico, da so si penzijo že plačali in da imajo kar pravico do nje. Japajade.
    Iz nič ni nič in če zase ničesar nisi privarčeval, se boš moral pač preživljati dalje in migati do smrti. Do tega spoznanja so starci na zahodu že zdavnaj prišli, naši bodo še morali, čeprav še uspejo izsiljevati prek Desusa.
    Ni več socializma, ljubčki moji.

  • Polona // 22.01.2010 13:52

    Glede na to, da je stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji med NAJNIŽJIMI v Evropi in da se pri nas povečuje število prejemnikov pokojnin, sem hotela izpostaviti zorni kot, ki nakaže, da starost ni bolezen in da so starejši delavci še vedno lahko produktivni in da je za vzrok upadanje produktivnosti treba gledati širše (neustrezni delovni pogoji, nezdrav življenjski slog …). Seveda se strinjam, da je proces staranja pač dejstvo, ki pomeni upadanje fizičnih lastnosti, slabšanje spomina, koncentracije … V isti raziskavi (ki je omenjena v zapisu) je tudi navedeno, da se starejši delavci v povprečju slabše odrežejo kakor mlajši predvsem pri delih, ki zahtevajoveliko hitrost, dolgotrajno zbranost, pozornost za podrobnosti, hitro prilagajanje in izjemne telesne napore, a jih prekašajo v poklicih, ki zahtevajo znanje, natančnost in premišljenost. Glede na trend staranja prebivalstva in delovne sile (ki je pri nas še posebej aktualen) bomo morali razmisliti o dolgoročnejših ukrepih, ki bodo za starejše ustreznejši, kot pa čim prej v pokoj. Vsekakor pa ne bi škodilo, če bi se zamislili nad stigmo, ki jo imamo pri nas o starejših.

  • Peter // 22.01.2010 13:58

    Kaja: ne bi se strinjal. Mladih je povsem dovolj problem je bolj v tem, da ne delajo(mo). vsi bi študirali tja do 35. leta, potem pa 10 let delali v službi in šli v penzijo. Ampak tak sistem je seveda nevzdržen. Problem je tudi, ker fakultete ne omejujejo vpisa na neperspektivne študijske smeri. Vsako leto se sproducira bistveno preveč sociologov, psihilogov, politologov, ekonomistov in posledično ima naša tajnica, ki skuha odlično kavo, diplomo iz ekonomije. Druga, ki skrbi za “info” telefon pa je diplomirani sociolog. Obe seveda pričakujeta veliko plačo, saj sta šolani, a ne zavedata se, da sta šolani iz smeri, ki ni uporabna (malce ppretirano, pa ne dosti). In ker ima vsak drugi že diplomo iz nečesa je potrebno še dlje študirati, da vso to maso prehitiš po izobrazbi in tako laže dobiš službo. Če bo šlo takole naprej bomo čez 15 let vsi samo še doktorji znanosti – brez kakršnih koli delovnih izkušenj (razen poznavanja najboljših barov in lokalov, kjer se da jesti na bone). Če bi obstajala naravna piramidna shema izobrazb in pa selekcija in omejitev vpisa na fakultete bi veliko mladih šlo v službo že prej in tako prispevalo v blagajno. Tako pa resnično za nas ne bo več penzij, ker jih enostavno ne bo iz kje vzeti.

  • anna // 22.01.2010 14:18

    vsi bi študirali tja do 35. leta, potem pa 10 let delali v službi in šli v penzijo. – heeeeeeeeeeeeeeh. to je 3/4 stereotipa, mita, ostalo pa nekaj resnice.
    PREPROSTO NI DELOVNIH MEST, tista, ki so, so za tiste, ki IMAJO VEZE, SREČO ali pa so med 2% “najboljših in najbolj izkušenih”.

  • Peter // 22.01.2010 14:27

    Anna, študent sem, letos začnem z magistrskim programom, vem kakšni s(m)o študentje. Ko sem študiral na švedskem sem bil presenečen nad tem, da tam študij dokončajo v tem času, ki je predviden za študij. Če je recimo trajal 3 leta, je večina študentov dejansko v treh letih opravila vse obveznosti. Najbrž tudi zato, ker nimajo potuhe z boni in ker je študentsko delo bolj omejeno kot pri nas.
    V Sloveniji je pa stanje drugačno. Za FRI recimo je zanimiv podatek, da povpreči čas študija VSŠ smeri znaša malo manj kot 6 let, program pa je sicer dolg 3 leta. In verjemi, da niti približno ni tako zahteven, da bi ga moral opravljati 6 let. Zelo podobno razmerje je tudi na ostalih fakultetah.
    Edini mit je to, da službo dobiš le po vezah in sreči ali pa če si superman. Če si vsaj normalno sposoben, dobiš službo. Vsekakor pa ne pričakuj, da z diplomo iz sociologije lahko zahtevaš mastno plačo in zaposlitev, ki si si jo vedno želela. Preprosto zato ne, ker je takega kadra preveč. Za kavo kuhat si ap dobra, ampak to je služba za 600€ ki pa jo boš odklonila…

    (Če nisi iz takih neuporabnih smeri, potem vstavi v zgornje ime nekoga, ki je, pa bo isto veljalo).

  • seba // 22.01.2010 14:29

    Anna, ni res. Saj ti je Peter lepo napisal, da imajo diplomirane tajnice, ker ne dobijo službe za kar so študirale. Peter, se čisto strinjam z vami.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !