Delam z nasmehom

Arhiv za November 2009

Utrujeni od utrujenosti

24.11.2009 · Brez komentarjev

“The phenomena of living beings must be considered as a harmonious whole”
Fenomen živih bitij se mora opredeliti kot harmonična celota.

C. Bernard (1957)

Evolucija skozi svoj razvoj zahteva spremembe. Organizmi so se prisiljeni spreminjati in prilagajati njenim spremembam. Skozi čas je postalo človekovo življenje vedno bolj kompleksno in zahtevno. »Družbeni odnosi se nenehno spreminjajo, … ustroj človekovega telesa se ni utegnil prilagoditi naglici, s katero so se odvijale družbene spremembe« (T. Looker in O. Gregson, 1993).

Neprestano se soočamo z globalizacijo, novimi tehnologijami, demografskimi spremembami, številnimi političnimi in družbenimi pogoji … Nestabilno okolje zahteva dinamične procese prilagajanja, kateri zahtevajo veliko znanja in spretnosti za uspešen obstoj. Vse večja preobremenjenost z delom, delo v nerednih časovnih intervalih, večja intenzivnost in zateve dela, po drugi strani pa opravljanje vedno istih stereotipnih del z veliko monotonijo, pomanjkanje spanja, gibanja, redne in zdrave prehrane … vse to slej ko prej privede do utrujenosti.

Človek se na spremembe odziva ter se jim poizkuša prilagoditi zaradi vzdrževanja svojega notranjega okolja v povezavi z zunanjim okoljem. To povezavo poznamo pod pojmom homeostaza. Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti. »Claude Bernard je bil prvi, kateri je ugotovil, da mora biti notranje okolje organizmov stabilno kljub zunanjim spremembam. To mnenje o stabilnosti ali ravnotežju je kot pojem homeostaze kasneje opisal Walter Cannon« (V. Sutherland in C. Cooper, 1990).

Utrujenost pravzaprav pomaga ohraniti homeostazo, saj je po navajanju M. Bilbana (1996) osnovna funkcija biološkega pomena utrujenosti zaščita homeostatske integritete organizma. Utrujenost namreč signalizira nevarnost preobremenitve, gre torej za obrambni mehanizem organizma.

Isti avtor (2005)  še navede, da se utrujenost kaže kot zniževanje kritičnosti pri delu, slabšanju pazljivosti, spremenjenem obnašanju in razpoloženju človeka. S tem se seveda tudi zmanjšuje delovna učinkovitost, saj storilnost utrujenih delavcev pada. Pri tem pa ne gre zanemariti negativnih ekonomskih posledic. Še posebej nevarna je kronična utrujenost, kjer se utrujenost prek faze počitka ne odpravi, oziroma se z naslednjimi obremenitvami še poveča in vodi v bolezensko stanje.

Asist. Darinka Klančar, dr. med.na spletnem portalu Fidimed navaja, da utrujenost kot razlog za obisk pri zdravniku navaja kar tretjina vseh bolnikov.

M. Bilban (2005) izpostavi, da utrujenost poznamo kot psihično in fizično. Do psihične utrujenosti pride pri intelektualnem delu, posledica pa so motnje psihičnih funkcij. A. Trstenjak (1979) zanimivo navede, da je znanstveno ugotovljeno, da se pri zgolj umskem delu živci utrudijo, to se pravi, da imamo tudi pri tem podobno izgorevanje in spreminjanje kemične energije v toplotno in mehansko kakor pri mehanskem delu, s to razliko, da je produkt spremembe energije pri umskem delu manjši in da se dogaja pač pretežno le v živcih in v čutnih organih, ne pa v mišicah.

YouTube slika preogleda

Ravno na Tajskem sem v budističnem samostanu prebrala odlično knjigo The Natural Truth of Buddhism, avtorjev M. P. Thipayathasana in D. Progosha, kjer je navedeno:
not to be sad
not to be glad
but with Equilibrium

(ne biti žalosten
ne biti srečen
ampak v ravnovesju)

Prav to pa me je spomnilo na besede moje mame:
Ne reci svetu, da si srečen, ker svet je nevoščljiv.
Ne reci svetu, da si nesrečen, ker svet je nerazumljiv.

Znati obdržati svoje notranje ravnovesje – je torej bistveno! Hitro in učinkovito se moramo odzivati na zunanje kot tudi na notranje spremembe. Kako težko je to, pa na žalost (ali srečo) ugotavljamo skozi celo življenje in še naprej … tja v neskončnost.

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Odpravljam se na delo, kjer bom spet videl prijatelje

17.11.2009 · Brez komentarjev

Človek je zoon politikon, je izpostavil Aristotel. Je razumna in politična, torej družbena žival.

Kvalitetni medsebojni odnosi na delovnem mestu so kot socialni dejavniki zelo pomemben del delovnega življenja, predvsem pa so lahko zelo pomemben vir zadovoljstva posameznika.

Adeccova anketa navaja, da je najpomembnejši dejavnik vezan na delo dober kolektiv in sodelavci (sledi možnost stalne zaposlitve in dela, ter pridobivanje novih znanj in izkušenj). Po mnenju B. Dularja (2002) medsebojni odnosi na delovnem mestu predstavljajo celovitost skladnosti delovanja zaposlenih, zaupanja vodstvu in pripadnosti podjetju in omogočajo ustvarjanje pozitivne klime ter oblikovanje kulture, ki lahko zagotavlja uspešno doseganje poslovnih ciljev.

Na en način smo priča vse številčnejšim spremenjenim načinov dela (timsko delo in mrežno organizirano delo), kjer je po mnenju A. Kanjuo Mrčele (2002) vse bolj prisoten in pomemben stik s sodelavci in obvladovanje, izkazovanje ne samo idej, ampak tudi čustev med njimi. Po podatkih Četrte evropske raziskave o delovnih pogojih iz leta 2005, je kar 60% delavcev odgovorilo, da vse ali nekaj delovnih nalog opravijo skupinsko in okoli 50% zaposlenih si izmenjuje delovne naloge s sodelavci. Ta podatek nam pove, da je medsebojna komunikacija izjemno pomembna za dobro opravljeno delo.

Po drugi strani pa so se zaradi vse pogostejšega odtujevanja ali alienacije in individualističnega načina razmišljanja medsebojni odnosi na nek način popačili in pogosto temeljijo na izkoriščevalskem in tržno naravnanem odnosu, ali kot navaja  E. Fromm (1970):

“Kakšen je torej odnos modernega človeka do soljudi? To je odnos med dvema abstrakcijama, med dvema živima strojema, ki drug drugega izkoriščata … Vsakdo je vsakomur blago, do katerega se je treba vesti prijazno, zakaj čeprav zdaj še ni uporabno, nemara to lahko še bo”.

Kakorkoli že, so dobri odnosi pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje ter kvalitetno opravljeno delo. Odnosi na delovnem mestu pa imajo prav tako veliko moč, saj lahko vplivajo na uspeh in delavčevo zmožnost za delo. Po navajanju M. Bilbana (2005) lahko poleg resnosti obolenja na bolniški stalež vplivajo tudi nezdravi medosebni odnosi v podjetju (konfliktne situacije med delavci in neposrednimi vodji, nepriznavanje rezultatov dela, oblikovanje skupnih nasprotnih interesov, nehomogenost delovnih skupin …). Po drugi strani pa lahko dobri medosebni odnosi pripomorejo k boljšemu psihičnemu in fizičnemu počutju posameznika saj po navajanju L. Ricea (1999), medsebojna podpora na delovnem mestu zmanjšuje fiziološke stresne reakcije tako, da zmanjšuje količino kortizola (stresnega hormona), zmanjšuje krvni pritisk, zmanjšuje število pokajenih cigaret …

Za na konec, pa še prav posebna misel!

Če se posebej potrudimo in razvijamo dobre odnose z ljudmi, jih spoznamo in prinašamo na delovno mesto temeljne človeške vrednote, lahko veliko spremenimo. Potem je lahko vsakršno delo vir zadovoljstva. Potem se veselite odhoda na delo, na samem delovnem mestu pa ste srečnejši. Pomislite: Odpravljam se na delo, kjer bom spet videl prijatelje.” Dalajlama v pogovoru z dr. H. C. Cutlerjem (2005)

100_0907
Prijatelja na delu :-) New York, 2008

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Človek je mrtev

10.11.2009 · Brez komentarjev

Sivi človek
strmi v zrcalo
in se gleda.

Sivo zrcalo,
sivi človek,
sivo je vse.

Ti. Jaz.
Jaz. Ti.
Laži-jaz.
A resnice ni.


(S. Kosovel – Človek pred ogledalom)

Kdo je kriv, da večina od nas dela izključno zaradi želje po bogastvu? Kako ima lahko mamljivi vonj po “zelencih” takšno moč? Morda smo si krivi sami, vendar pa ne gre spregledati, da živimo v res čudnih časih, kjer prevladuje želja po dobičku in moči. “Ni se mogoče obraniti vtisa, da ljudje nasploh merijo z napačnimi merili, da stremijo po moči, uspehu in bogastvu ter jih občudujejo pri drugih, prave vrednote življenja pa podcenjujejo” S. Freud (2001). Vse prevečkrat slišim, da več kot imam, več veljam. E. Fromm (1970) navede, da je svet en sam velik objekt našega apetita in da je delo sredstvo za pridobivanje denarja, ni pa samo po sebi smiselna človeška dejavnost. Nič čudnega, če potem zapravljamo denar, ki ga nimamo, za stvari, ki jih ne potrebujemo, da bi se považili sosedom, ki jih ne poznamo. Denarja torej ni nikoli preveč! Zveni znano?

Dalajlama v pogovoru z dr. H.C. Cutlerjem (2005) navede, da je pogoj za preživetje v sodobni industrijski družbi, da človek najde način, kako zaslužiti denar. Zato je pojmovanje dela predvsem kot vira dohodka povsem resnično in težava nastopi takrat, ko motivacija za služenje denarja postane sama sebi namen. Tedaj zgrešimo pravi smisel služenja denarja – priskrbeti si sredstva, s katerimi lahko nekaj dosežemo. Tako s hlepenjem po denarju (samo zaradi denarja) postanemo žrtve pohlepa, nepotešljivega pohlepa. Potem nismo nikoli zadovoljni in postanemo sužnji denarja.

A. Giddens (1998) drastično govori o jaz generaciji (me generation) in jaz prvi družbi (me-first society). E. Fromm (1970) opozarja, da človek ni več ustvarjalen in da je izgubil občutek samega sebe. Če je v devetnajstem stoletju bil glavni problem v reklu Bog je mrtev, je v dvajsetem stoletju problem: človek je mrtev. Kaj bo torej glavni problem 21. stoletja? Duša je mrtva?

N. Chomsky (2005) na problem opozori širše in pravi, da je demokracija ogrožena po vsem svetu, saj neoliberalizem omogoča, da je peščici zasebnih interesov dopuščeno, da nadzira toliko družbenega življenja, kot je mogoče, da bi tako kar najbolj povečala osebni dobiček. Neoliberalna demokracija tako namesto državljanov ustvarja potrošnike in namesto skupnosti nakupovalna središča. Posledica pa je družba nepovezanih posameznikov, ki so zbegani in družbeno nemočni. Naše bogastvo je tako le iluzija, ne glede na to, koliko ga “pridelamo”.

Če se nikakor ne morete upreti skušnjavi po nenehnnem služenju denarja, pomislite:

Denar je kot energija. Energijo nekaterih ljudi se ne splača obdržati, mar ne?

Za na konec, pa še nekaj misli o življenju in zavedanju, avtorja J. Drnovška (2006):

“Materialni užitki so bežni in minljivi. Navadimo se jih in nas več ne zadovoljujejo. Sledi praznina, ki jo skušamo zapolniti z novimi  mašili, a brez uspeha.”

“Ne potrebujemo bogastva, uspeha in slave, ki nas le utrujajo, nam jemljejo pristnost, povzročajo skrbi in nas napolnjujejo z nemirom.”

YouTube slika preogleda

Domišljija ne pozna meja, ko je v igri zaslužek!

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Je pravi uspeh smisel življenja?

4.11.2009 · Brez komentarjev

I’ve lived a life that’s full.
I’ve traveled each and ev’ry highway;
And more, much more than this,
I did it my way.

(F. Sinatra, My Way)

YouTube slika preogleda

Naj za začetek opišem kratko zgodbo, ki mi jo je pred časom povedal znanec.

Danes uspešen poslovnež je začel iz nič. Trdo delo in močna volja sta ga pripeljala do velikega in uspešnega podjetja z veliko zaposlenimi. Po težkem in dolgotrajnem delu, naporom in odpovedovanjem se je odločil, da je končno čas za počitek. Kot uspešen poslovnež se je podal na ultimativno destinacijo ali sanje vsakega zahodnjaka – rajska plaža. In je naneslo Jamajka, dežela prelepih plaž. Ko je prispel, je po namestitvi v hotelu odhitel na plažo in dal vse štiri od sebe … Do njega pride rastafarijanec, v raztrganih oblačilih, z dolgimi dredi in prisede. Pogovor se razvije:
Rastaman: Lep dan, kajne?
Uspešen poslovnež: Super je. S čim se pa ukvarjate, če smem vprašat?
Rastaman: Z ničemer posebej. Uživam življenje, kot je.
Uspešen poslovnež: Pa služba, delo?
Rastaman: Nič posebej, se že znajdem, malo tu, malo tam… ne rabim veliko.
Uspešen poslovnež (se namršči in mu osorno reče): Kako lahko svoje življenje brezbrižno zapravljaš, da postopaš sem in tja in nič pametnega ne delaš? Poglej mene, začel sem iz nič, imel vizijo in trdno voljo, veliko delal, sedaj pa imam veliko podjetje, imam denar in veliko ljudi dela zame. Če to ni uspeh!
Rastaman: Hmm, pa vendarle … NE RAZUMEM VAS! Vse to ste morali dati skozi, da ste si na koncu privoščili za kratek čas nekaj, v čemer jaz uživam že vse življenje??? Potem sem torej jaz uspešnejši!?

Ko bom velik, bom … In zdaj sem velik in … sem srečen in uspešen? Rad delam svoje delo? Uživam življenje, kot sem nekoč upal, da bom? Sem zadel filozofijo v čelo? :-)

Zagotovo si vsak od nas želi na nek način uspeti. Guru deljenja modrih nasvetov dr. Deepak Chopra, pa o uspehu pravi naslednje:

http://www.vimeo.com/6741826

HAVING FUN ALONG THE JOURNEY! Torej, kaj je moj unikaten talent in kako ga najbolje izrazim? Uživajte v delu, pustite pozitiven pečat, karkoli že počnete. Ali kot bi rekel F. Sinatra – I did it my way!

Bistvo uspeha mnogi izmed nas razumejo kot dosežek (finančni, napredovanje v službi, večji ugled …). Kateri dosežki pa so pravzaprav tisto največ, kar lahko dosežemo? Morda to še najbolje opiše spodnji citat:

Mir, pozornost in zavedanje, to je največ, kar lahko dosežemo. Če smo dosegli to, imamo vse.”
(J. Drnovšek, 2006).

ny1
Napis na modrem listu: Čemu bi lagal? Vse kar potrebujem je pivo, mir in ljubezen!
New York, Central Park, 2008

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto