Delam z nasmehom

Arhiv za Oktober 2009

Delo kot igra

27.10.2009 · Brez komentarjev

All work and no play makes Jack a dull boy.
(Samo delo in nič igre, naredi Janezka dolgočasnega.)
pregovor

Kako pomembno je pravzaprav, da nikoli zares ne odrastemo? Ali ste se kdaj zalotili, da ste se zopet znašli v vlogi otroka in se pričeli igrati? Ste se kdaj ujeli, da vam misli pobegnejo v fantazijski svet? Kar med delovnim časom?

Skrivnost uspeha “nikoli ne odrasti” je zanimivo prikazana pri risanih junakih, ki se ne starajo, ostanejo večno mladi in igrivi. Pomislite na uspehe in s tem velike finančne prihodke junakov, kot so Schrek, Garfield, Tom & Jerry, Pink Panter, smrkci … Pa seveda, kdo se ne spomni legendarne M. Mustrove stripovske trojice Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika?

DSC00944

Universal Studios – Osaka, Japonska, 2009

V odličnem muzikalu Plesalka v temi, Björk zelo dobro nakaže prispodobo pomena igre na delovnem mestu.

YouTube slika preogleda

Zagotovo igra na delovnem mestu krepi kreativnost. V članku avtorice L. Naiman, je navedeno, da lahko s pomočjo igre povečamo dobiček! Saj skozi igro lažje prepoznamo svojo kreativnost in odkrijemo široke zmožnosti in smo na splošno bolj zadovoljni z delom. Če želimo ohraniti ta talent, moramo imeti zabavno, izzivov polno in kreativno delovno okolje. Ista avtorica zanimivo navede, da tisti otroci, ki pogosto sanjarijo čez dan, razvijejo višji inteligenčni kvocient!

Izsek iz čudovitega filma Favnov labirint, kjer otroška domišljija ne pozna meja …
YouTube slika preogleda

Številni team building programi skozi različne igre uspešno krepijo medosebne vezi sodelavcev, rešujejo konflikte, izboljšujejo komunikacijo … Sama pa sem izkusila tudi zelo zanimivo igro, poslovno simulacijo “Zlato puščavskih kraljev”, pri odlični predavateljici Natalie Lisac (podjetje Lisac&Lisac). Eden od udeležencev je za igro navedel:
“Hudičevo dobra in koristna poslovna igra, ki je zlepa ne pozabiš. Preseneča me enostavna možnost prenosa v vsakdanje poslovno in tudi zasebno življenje!” Tudi sama sem bila nad njo navdušena.

Torej, če se bomo na delovnem mestu “igrali” in pri tem uporabljali svojo domišjijo, bomo srečnejši, kreativnejši in uspešnejši. Delo naj nam bo v zabavo! Prebudite otroka v sebi, saj je že predolgo spal …

0259z
Tajska, Bangkok, 2002

Za vse, ki vas mogoče vleče v bolj filozofsko obravnavo tematike, priporočam ogled spodnjega videa, odličnega filozofa Alana Wattsa.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Sem Slovenec, po vsej verjetnosti alkoholik in pezdetek

23.10.2009 · Brez komentarjev

Ali je lahko tudi alkoholik kdaj dec?
(Odločno, brez razpoke za dvom:) Ne. Ker je primarno skrotovičeno, vedno nezrelo bitje.

Ampak gotovo je moralo biti v zgodovini tudi par pijandur, ki so bile tapravi deci …
Navidezno. V resnici so bili pa pezdetki. Vsi, brez izjeme! Ker so jih matere in očetje naredili za primarno nevrotična bitja.

J. Rugelj v pogovoru z J. Aleksičem (Mladina)

Alkohol in Slovenci … Pa saj se najboljši posli vendarle sklepajo ob dobri kapljici vina, mar ne? In zdravje ter alkohol se ne izključujeta v celoti, saj kozarec vina na dan deluje prav zdravilno.

V predlogu Nacionalnega programa duševnega zdravja sem prebrala kar nekaj udarnih:

- Po izsledkih raziskav naj bi bilo med 60 in 70 odstotkov slovenskega prebivalstva zmernih pivcev, med 13 in 20 odstotkov pa naj bi jih presegalo meje manj tveganega pitja (Hovnik Keršmanc, Čebašek Travnik in Trdič, 2000; Zaletel Kragelj, Fras in Maučec Zakotnik, 2004).

- Med letoma 1981 in 2005 smo Slovenci vsako leto presegli kritično količino 10 litrov popitega čistega alkohola na prebivalca, kar pomeni veliko tveganje za razvoj zdravju škodljivih posledic in ogroža blaginjo ljudi. V standardizirani stopnji umrljivosti smo zaradi izbranih vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, presegli povprečje evropskih držav, ki imajo podobno stopnjo umrljivosti in rodnosti kot mi (SZO HFA-DB, 2009).

Imamo pri nas torej kulturo pitja alkohola?

Prijatlji, obrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
France Prešeren: Zdravljica

O tem zanimivo napišeta A. Marušič in S. Temnik (2009): “V naši državi je poraba alkohola na prebivalca med najvišjimi v Evropi, pri čemer je Evropa s približno 11 litri čistega alkohola na osebo že tako največji porabnik te substance v svetu. Naša kultura je naravnost prežeta z alkoholom in temu primerno je tudi vedenje ljudi, ki so čustveno manj stabilni in lažje zdrsnejo v odvisnost, kar je pozneje povezano še z vzkipljivostjo, agresivnostjo in depresivnostjo. Z alkoholom povezane duševne motnje so se v slovenskih občinah izkazale kot najboljši napovedni dejavnik regionalnih razlik v samomorilskem količniku.”

V že zgoraj omenjenemu predlogu Nacionalnega programa duševnega zdravja pa je navedeno, da večina smrti, hospitalizacij in bolniškega dopusta zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je odpadlo na moške, med vzroki pa so pri obeh spolih prevladovale duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola ter alkoholna bolezen jeter (Kovše in Nadrag, 2008; Tomšič in drugi, 2009).

Torej, sem Slovenec, primarno nevrotično bitje in sem alkoholik?

YouTube slika preogleda

Delati pod vplivom alkohola? Težje, kot si mislimo …

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Sem kot sveča in gorim na obeh koncih

19.10.2009 · Brez komentarjev

“Današnje delovno mesto je v ekonomskem in psihološkem smislu hladen, negostoljuben in nadvse zahteven prostor. Ljudje so čustveno, telesno in duhovno izčrpani … Izgorevanje je razkroj vrednot, dostojanstva, duha in volje – je razkroj človeške duše.

C. Maslach in M. Leiter (2002)

Zgoraj omenjena avtorja navedeta, da se izgorevanje vedno lažje pojavi takrat, kadar se med naravo dela in naravo človeka, ki ga opravlja, pojavijo velika neskladja. Delamo v delovnih okoljih, ki človeške vrednote postavljajo daleč za ekonomskimi. Brill (v N. Černigoj Sadar, 2002) navede, da je izgorelost končna stopnja, ko odpovedo prilagoditveni procesi, ki so rezultat dolgotrajnega neravnotežja med zahtevami in viri ter daljšega stresa na delovnem mestu.

Kot navajata K. Matheny in C. Mccarthy (2001) je Manning (1999) izdelal formulo za poklicno izgorelost: prevelika poraba energije in virov skozi daljše obdobje + visoka pričakovanja za izvajanje dela in globoka predanost delu + premalo narejenega za obnovitev storilnosti.

Kako se vendarle ne bomo počutili preobremenjene, če podatki za Slovenijo (Četrte evropske raziskave o delovnih razmerah) navajajo, da ima dve tretjini slovenskih delavcev neprilagodljiv urnik dela, prav tako se drastično povečuje intenzivnost dela, zahteve na delovnem mestu pa so vedno večje.

C. Maslach in M. Leiter (2002) izpostavita tudi, da za delo nismo nagrajeni; nimamo nadzora nad delom, ki ga opravljamo; soočamo se z razpadom skupnosti – trganje osebnih odnosov, spodkopavanje skupinskega dela, vsak dela sam zase; z nami ne ravnajo pošteno, opravka imamo z nasprotujočimi si vrednotami …

Na Inštitutu za razvoj človeških virov v Ljubljani so pod vodstvom Andreje Pšeničny, univ. dipl. psihologinje, opravili vseslovensko raziskavo o izgorelosti. Sindrom izgorelosti se pri nas pojavlja enako pogosto, kot se v drugih evropskih državah. V Sloveniji pa je izgorelost precej razširjena, saj 60% testiranih kaže znake izgorevanja.

Kakšne pa so posledice izgorevanja? Pravzaprav bi se bilo potrebno nad njimi pošteno zamisliti. C. Maslach in M. Leiter (2002) navedeta, da v kolikor podležemo izgorevanju na delovnem mestu postanemo kronično izčrpani, cinični in odtujeni od svojega dela ter čutimo, da smo pri delu vedno bolj neučinkoviti. Posledice pa so lahko pogubne za naše zdravje (izgorevanje lahko povzroči glavobole, želodčne in trebušne bolezni, visok krvni tlak, napetost v mišicah, kronično utrujenost, psihične motnje …). Prav tako pa nam lahko povzroči resne motnje v opravljanju dela, saj škoda ne gre le na naš račun (posledice čutijo vsi, ki so karkoli povezani z nami, na delovnem mestu in doma).

Ista avtorja opozarjata, da ljudje, ki izgorevajo na delovnem mestu, se pogosto psihološko in fizično umaknejo od dela. Posvečajo mu vedno manj časa in energije, delo opravijo slabše in delajo samo tisto, kar je nujno potrebno. Prav tako so pogosteje odsotni. Cena izgorevanja na delovnem mestu je pomembna za ljudi in za organizacije. Za delavca je težava v službi, ki zmanjšuje kakovost njegovega življenja in možnost uspešne kariere. Za organizacije je težava v delovni sili, ki ni več predana delu, ni ustvarjalna in tudi ne produktivna.

V knjigi Umetnost sreče pri delu (avtorja sta njegova svetost dalajlama in dr. H. C. Cutler, 2005), dalajlama navede:

“Še vedno ne razumem, kaj mislite z izrazom preobremenitev. Na primer, šef vam naloži neko delo, ki ga boste verjetno utegnili končati v določenem času. Ampak to ni preobremenitev, saj boste nalogo vendarle opravili, čeprav bo od vas zahtevala napor. Lahko pa vam naloži toliko dela, da ga je nemogoče končati v določenem času. V tem primeru morate preprosto reči: Tega ne morem. Torej, kaj mislite s tem?”

Ko mu je dr. H. C. Cutler nekako razložil izraz, je dalajlama odgovoril:

“Mislim, da je v takšnem položaju delodajalčeva odgovornost presoditi, koliko je razumno pričakovati od zaposlenih. Prehudo preobremenjevanje preprosto kaže na brezbrižnost, na pomanjkanje spoštovanja. Celo preobremeniti žival je nespoštljivo do te oblike življenja. To je torej izrabljanje in ni pošteno” je dejal odločno.

DSC01105

Zakopavanje v vroč pesek – izgorevanje na delovnem mestu?

DSC01110

Naj vsaj še glava ostane zunaj … ;-)

Japonska, Ibusuki, 2009

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Depresija me ubija

12.10.2009 · Brez komentarjev

Zapit in objokan
v kotu ležim.
Sam z mislimi,
sam sred ljudi.

Depresija,
depresija v očeh (na obrazu).
Depresija, me spremlja.

Niet, Depresija

Spodaj napisano je v duhu svetovnega dneva duševnega zdravja (10. oktober).

Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo do leta 2020 DEPRESIJA DRUGI glavni vzrok bolezni v razvitem svetu!

“Približno vsak sedmi izmed nas ima v tem trenutku vsaj blago duševno motnjo in vsak tretji jo bo imel vsaj enkrat v življenju. Na dva milijona prebivalcev gospodarsko sorazmerne dobro razvite družbe, kakršna je Republika Slovenija, je danes mogoče predvideti okrog 10.000 psihotičnih duševnih motenj in približno 100.000 depresivnih ter anksioznih duševnih motenj (včasih imenovanih nevroz)”. (A. Marušič in S. Temnik, 2009).

Ohranitev dobrega zdravja, pomeni tudi ohranitev duševnega zdravja. Saj je depresija najpogostejša duševna bolezen, ki pa vpliva tako na psihično in telesno počutje. Za depresijo so značilne motnje razpoloženja in čustvovanja, kjer dolgotrajno občutimo strah, obup, nemoč in žalost. Obstaja več vrst depresivnih motenj (velika depresivna motnja, bipolarna motnja, poporodna depresija …). Gre za resno bolezen, ki bistveno vpliva na človekovo zdravje in življenje.

YouTube slika preogleda

Velika depresivna motnja ne izbira: Woody Allen, Hans Christian Andersen, Jim Carrey, Agatha Christie, Winston Churchill, Kurt Cobain, Charles Dickens, Harrison Ford, Ernest Hemingway, Janet Jackson, Wolfgang Amadeus Mozart, Isaac Newton, Britney Spears …

Depresija in samomorilno vedenje sta povezana. Slovenija pa je s samomori močno obremenjena, saj se po številu samomorilnosti na 100.000 prebivalcev  uvrščamo med prvih deset tako v EU, kot v svetu.

“V Sloveniji je vsaka trideseta smrt samomor; to npr. zelo preprosto pomeni, da si bo približno po en otrok iz vsakega šolskega razreda s po tridesetimi otroki nekoč vzel življenje. Pomeni tudi, da si v Sloveiji vsako leto vzame življenje približno 600 prebivalcev …” (A. Marušič in S. Temnik, 2009). V časih gospodarske krize, pa se naj bi število samomorov še povečalo.

Stroški, ki nastajajo na račun duševnih motenj vsekakor niso zanemarljivi, saj po navajanju A. Marušiča in S. Temnik, 2009 (povzeto po Stewartu, 2003) se delijo na stroške, ki nastajajo zaradi nezmožnosti oseb s kronično duševno motnjo, absentizma zaradi začasne nezmožnosti pri duševnih motnjah z manj kroničnim potekom ter zaradi neučinkovitosti na samem delovnem mestu na račun še neodkrite duševne motnje (depresivne, anksiozne in druge motnje), ki zmanjšujejo koncentracijo in zvišujejo neodločnost na delovnem mestu.

Prav tako avtorja navajata, da v “Zeleni knjigi”, ki so jo izdali v Evropski uniji ugotavljajo, da stanejo duševne motnje 3-4% bruto domačega proizvoda, v glavnem zaradi izgubljene produktivnosti. Duševne motnje so tudi pri nas glavni vzrok za predčasno upokojitev in invalidnost.

V Sloveniji je bil leta 2008 sprejet Zakon o duševnem zdravju, ki predstavlja pravno podlago za sprejetje posebnega Nacionalnega programa duševnega zdravja.

Stvari so se začele “premikati” in stigma počasi izginja …

Za konec pa še zanimiv citat iz knjige Javno duševno zdravje, A.Marušiča in S. Temnik (2009):

“Brez duševnega zdravja namreč ni zdravja, brez zdravja ni kakovostnega življenja in brez kakovostnega življenja ni prave učinkovitosti v družbi.”

YouTube slika preogleda

“Spomin na znanstvenika in psihiatra mednarodnega formata bo spremljala glasba, ki jo je ustvarjal vseh svojih 43 let.” Boris Ugrin

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Namesto Actimela, kokain?

11.10.2009 · Brez komentarjev

Emancipacija žensk – tlaka sodobne ženske?

Na Actimelovi spletni strani se na prvi strani v sklopu družine predstavi Sonja (36 let), ki navede:

Pozdravljeni, jaz sem Sonja!

Če niste mati, je zelo verjetno, da ne boste razumeli, kakšen je moj vsakdan: otroci, gneča na cesti, delo , stres, nakupovanje, gospodinjstvo … Še prehranjevanje in spanje postaneta sekundarnega pomena. Actimel mi pomaga vzdrževati ravnovesje in odpornost v odlični formi.

Kako daleč gredo ženske po obvladovanju in doseganju vsakodnevnih nalog? Je torej skrb vzbujajoč porast uživanja kokaina britanskih gospodinj srednjega razreda rdeči alarm?

Ali sodobna ženska postaja nadčlovek? Od vseh oblik feminizma sem se najbolj zamislila nad tako imenovanim “črnim feminizmom”, kjer je poleg seksizma prisoten še rasizem in razredno zatiranje. Pa vseeno imajo nekatere izmed njih danes neverjetno moč in vpliv: Oprah Winfrey, Condoleezza Rice, Michelle Obama …

Smo ženske na poti do enakopravnosti in po doseganju popolnosti presegle samo sebe? Je mar idealna ženska (kombinacija žene, matere, karieristke, prijateljice, lepotice in prostitutke) nemogoče dosežen ideal?

Lahko pobarvam se,
na blond, če všeč ti je,
po želji še s padalom bi skočila.
Če hočeš reci mi,
naj shujšam do kosti,
da lepa bom in vitka kot si ti.

Natalija Verboten (besedilo iz pesmi Zate na triglav)

V odlični knjigi z naslovom V imenu lepote, avtorice Metke Kuhar (2004) je navedenih kar nekaj sočnih zapisov:

- “Do zanimivega odkritja so prišli Norton in sodelvci, ki so z uporabo antropometrije (tj. veja antropologije, ki se ukvarja s primerjalnimi meritvami človeškega telesa in njegovih delov) in pravil alometrije (tj. matematičnih formulacij) pokazali, da ima predispozicije za telo, kot ga ima Barbika, le ena od 100.000 žensk; medtem ko ima eden na 50 moških predispozicije za idealno telo, ki ga ima Barbikin “partner” Ken“.

-”Rezultati primerjalne raziskave odnosa do telesa med zdravimi ženskami in invalidi kažejo celo, da so zdrave ženske danes lahko manj zadovoljne s svojimi telesi kot invalidi (Wolf, 1991)”.

- “Globalna industrija, ki obsega make-up, pripomočke za nego kože, dišave, kozmetično kirurgijo, wellness klube, dietne pilule, je v letu 2002 ustvarila 160 bilijonov dolarjev. Stopnja rasti je 7% letno, kar je dvakrat več kot stopnja rasti BDP-ja najbolj razvitih držav ... Gre za primer popolne industrije: pri ljudeh je treba ustvariti oz. ohranjati problem – nenehno nezadovoljstvo s telesom – in jim nato ponuditi rešitve zanj. Zadnja stvar, ki jo industrija – navkljub svoji retoriki – želi, je, da bi ljudje dosegli fizično privlačnost enkrat za zmeraj ali da bi se rešili celulita“.

YouTube slika preogleda

Tajska reklama za nizkokalorično tuno. Saj veste, nikoli nismo preveč suhe ali preveč bogate.

YouTube slika preogleda

Baletni čevlji s peto? Na meji dobrega okusa? Saj veste, za lepoto je treba potrpeti (če ne že umreti).

Kako pa sodobni telesni ideali pogojujejo poslovni svet? M. Kuhar (2004) navede, da sodobni standardi telesnih idealov pripravijo ljudi do spreminjanja delovnih navad in svojega telesnega videza. Mnogi jemljejo vitkost kot pogoj za uspešno kariero. Po drugi strani pa ista avtorica navede, da ženska, ki želi v poslovnem svetu veljati za profesionalno, mora najti ravnotežje med ženstvenim in moškim videzom in načinom oblačenja. Saj lepa ženska na vodilnem delovnem mestu ne vzbuja zaupanja v svojo profesionalno in intelektualno kompetentnost.

In kako zanimivo, da je Železna lady – Margret Thatcher pravi primer zgoraj navedenega – iskanje vmesnega stanja med moškostjo in ženskostjo.

Po navajanju Statističnega urada RS v Sloveniji ženske v povprečju živimo dlje od moških, v povprečju se bolj pogosto odločamo za študij, pa vendarle: delež žensk med zaposlenimi v raziskovalni-razvojni dejavnosti upada; stopnja brezposelnosti v Sloveniji za ženske večja kot za moške; ženske so v Sloveniji manj plačane od moških; položaji v politiki so ženskam v Sloveniji težje dosegljivi in stopnja tveganja revščine je v Sloveniji pri ženska večja.

Se moramo ženske tolažiti s tem, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska? Kakorkoli že, dejstvo za moške in ženske ostaja: z njimi ne moremo, brez njih pa tudi ne …

Za na konec pa še za vse občudovanja vredne dame: video pesmi Woman, ki je nastal na osnovi zanimive ljubezenske zgodbe in sinergije med moškim in žensko: Yoko Ono & John Lennon.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Ko misli postanejo stvari

6.10.2009 · 1 komentar

Moč pozitivnega mišljenja … Ali verjamete, da je vaše življenje popolnoma odvisno od vašega mišljenja in da prav v tem trenutku delate tisto, za kar ste se sami odločili in v to usmerili vso vaše mišljenje? Za začetnika “pozitivnega mišljenja” navajajo E. S. Holmesa, ustanovitelja gibanja imenovanega Znanost misli (Science of Mind) in je kot gibanje za samopomoč vplivalo na številne generacije.

Pa poglejmo, kaj ima o tem povedati eden najuspešnejših filmskih igralcev tega časa (po Forbsovi lestvici, je letos med prvimi desetimi največjih zaslužkarjev) Will Smith:

YouTube slika preogleda

Will pravi, da verjame, da lahko ustvari, kar želi! Odločitev je torej na naši strani: kdo bomo, kaj bomo in kako bomo to dosegli!

Pred časom sem gledala odmevni in precej kontraverzni film Skrivnost (The Secret). Bistveno sporočilo filma je zakon privlačnosti. Vse kar se nam v življenju dogaja (skozi manifestacijo naših misli), privlačimo sami. Se pravi, da postanemo tisto, o čemer najbolj premišljujemo in to posledično tudi privlačimo. Misli postanejo stvari!

YouTube slika preogleda

Kanadski profesor teologije in kulture John G. Stackhouse, Jr. je kot eno izmed glavnih kritik zgoraj omenjenega filma navedel egoistični način razmišljanja (vse je v zvezi z mano in vse je na meni). Prav tako izpostavi, da so v življenju prav odrekanja tista, ki so koristna in jih ne moremo kar odmisliti. Vsekakor pa film preveč poudarja materialistični aspekt (želim si večjo hišo, več denarja…), kar pravzaprav ni pogojeno s srečo. Povrhu vsega pa skrivnost ni več skrivnost, če je razkrita?

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste imeli res dober dan v službi in vam je šlo vse, kot po maslu? Verjamete, da je moč pozitivnih misli vplivala na to? Morda vas bo prepričala serija raziskav, katere povzetke navajajo v New York Timesu. Izpostavijo fenomen imenovan Pigmalion efekt (ljudje, ki imajo pozitivna pričakovanja so bolj uspešni od tistih, ki imajo negativna). Psiholog Michael F. Scheier je raziskal, da se optimisti bolje soočajo s stresom, kot pesimisti. Dr. Peterson je v svojih raziskavah navedel, da se pesimisti manj ukvarjajo s športom, več kadijo in uživajo alkoholne pijače od optimistov. Zanimiva študija dr. Seligmana pa navaja, da so pri njegovi raziskavi optimistični zavarovalniški agentje prodali kar za 37% več zavarovalnih polic, kot pesimistični v istem času (v prvih dveh letih službe). Prav tako je bila dva krat večja verjetnost, da je pesimistični zavarovalni agent pustil službo v prvem letu, v primerjavi z optimističnim sodelavcem.

Kakorkoli že, morda je bistvo prav v “razumnem” optimizmu. Moč mišljenja, pa me je še najbolj prepričala, ko nam je profesor na fakulteti razlagal primere simuliranih mučenj v koncentracijskem taborišču Auschwitz:

- V taborišču so skupini ljudi navedli, da jih bodo ubili. Zaprli naj bi jih v prostor, kjer naj bi le ti zmrznili zaradi velikega spusta temperature. Te ljudi so v ta prostor zaprli, vendar so temperature spustili le za nekaj stopinj manj od sobne temperature. Ljudje so kljub temu v tem prostoru umrli in nekateri celo z znaki podhladitve!

- Naslednji skupini naj bi zavezali oči in roke in jim navedli, da jih bodo ubili tako, da jim bodo na zapestjih prerezali žile. S topim predmetom so “zarezali” v zapestje in namesto krvi spustili mlačno vodo, da je tekla čez zapestje. Kljub temu, da rane in krvi ni bilo, so ljudje umrli. Mnogi naj bi kazali znake izkrvavitve.

YouTube slika preogleda

Zgornji video pa je izsek iz filma Life of Brian (film, ki sva ga pred mnogimi leti gledala skupaj z bratom in se pri tem nasmejala, kot že dolgo ne …).

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Idealna slovenska služba “brezposelnež”

4.10.2009 · 2 komentarjev

Vedno bolj, ko razmišljam o svoji delovni prihodnosti v Sloveniji, vedno bolj mi gredo kocine pokonci!

Zadnje čase poslušam predloge, kot so:

- znižanje bolniških nadomestil,

- modernizacija pokojninskega sistema,

- uvedba četrtega dohodninskega razreda,

Pri tem pa sem se še enkrat spomnila na katastrofalne rezultate Četrte Evropske raziskave o delovnih razmerah (opravljene leta 2005):

- skoraj polovico anketiranih slovenskih delavcev je mnenja, da sta zdravje ali varnost ogrožena zaradi dela,

- skoraj dve tretjini anketiranih je mnenja, da delo vpliva na njihovo zdravje,

- le malo več kot 30% slovenskih delavcev je menilo, da bodo zmožni opravljati enako delo kot sedaj, pri šestdesetih letih! Pa ne pozabite, po novem naj bi delali do 65. leta :-)

In povrhu vsega imamo najvišjo davčno stopnjo na dohodke rezidentov in prispevno stopnjo za socialo na svetu! Pa tudi plače so v povprečju pravi drobiž glede na cene življenjskih potrebščin pri nas! In da ne govorim kako nemogoče je priti do pogodbe za nedoločen čas.

In potem nam na pladnju servirajo predloge o modernizaciji pokojninskega sistema, ki gre v paketu s prenehanja štetja porodniškega dopusta k delovni dobi. Hmm, kaj je bil že predlog za dvig natalitete rojstev pri nas? Davek na samsko življenje? Včasih imam občutek, kot da prav vse pogoltnemo in potrpimo. Kako dolgo še, se sprašujem …

Nič čudnega, da L. Böhm govori o naši vladi, ki nam piše prihodnost, v kateri bomo vsi živeli od socialnih pomoči … Glavni in odgovorni urednik revije Kapital, Srečko Pirtovšek, pa v avgustovski številki navaja, da bo idealna slovenska služba “brezposelnež”, ki bo po možnosti dobival še socialno podporo, visoke otroške dodatke, ima pa na voljo brezplačni vrtec in druge ugodnosti. In če ob tem na črno zasluži še vsaj 500 evrov, bi bil bedak, da bi delal za recimo 1.200 eur. Slovenija tako postaja država čudnih vrednot. Tudi sama se podpišem pod to.

Naj za konec navedem še izredno pomembno problematiko, ki jo izpostavi N. Zupan (2001) in na osnovi katere bi morali že včeraj delati spremembe – prav vsi!

Problem Slovenije je v tem, da so ljudje naše najdražje bogastvo!

N. Zupan (2001) torej navaja:

Če kupiš najboljšo tehnologijo, ki jo pač drago plačaš, ni nobene dodatne obdavčitve. Če zaposliš najboljšega delavca, ki ga seveda dobro plačaš, ti naložijo še visok davek na izplačane plače. Davek na dodano vrednost (DDV) za energijo, ki poganja stroje, lahko odštejemo kot vstopni davek. DDV za energijo (malico), ki poganja ljudi ne moremo. Vzdrževanje strojev in opreme je strošek. »Vzdrževanje« zaposlenih je boniteta! IN TUKAJ SE MORAJO PRIČETI REFORME!

Da vse ne bo vendarle tako črno, že naslednjič napišem kaj bolj prijetnega. Saj veste, isti kozarec je za ene na pol prazen, za druge pa na pol poln …


  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto

Evritmija – počutiti se dobro v svojem telesu

2.10.2009 · Brez komentarjev

V zadnji izdaji Skupaj za zdravje človeka in narave sem v članku EKO kot način življenja (avtorice Sanje Lončar) zasledila, da podjetje Weleda za svoje zaposlene skrbi z veliko priložnostmi za dodatno izobraževanje in osebni razvoj. Vsak zaposleni se v okviru delovnih ur, lahko udeležuje skupnih ur evritmije in drugih kreativnih in izobraževalnih delavnic. Evritmija je v članku navedena kot umetnost gibanja, ki združuje telesno, duhovno in duševno raven človeka v celoto.

Vsekakor zelo zanimivo področje. Pa obstaja vadba evritmije tudi pri nas? Za začetek priporočam ogled spodnjega videa:

YouTube slika preogleda

Kulturno umetniško društvo Sredina na svoji spletni strani navede tudi program evritmije za podjetja.

Evritmijo navedejo kot gibanje, s katero lahko aktiviramo in uravnotežimo svojo pozornost.

Evritmija tako:

- Budi nove sile, s katerimi lahko stresne situacije preobrazimo v ustvarjalne.

- Z njeno pomočjo prepoznavamo zapleteno področje odnosov (osebnega odnosa do dela, do sodelavcev, partnerjev, kupcev, podjetja, branže in nenazadnje družbe) in kar je še bolj pomembno: lahko jih izboljšamo.

- Z njo pridobimo praktičen vpogled v dinamiko lastnega dela, timskega dela in delovanja podjetja kot celote. S tem se poveča osebna pozornost, motivacija, inovativnost in učinkovitost.

- Zaradi svoje enostavnosti je dostopna vsem. V podjetjih jo uporabljajo tako top managerji kot gradbeni delavci. Ne glede na fizično pripravljenost ali umetniški talent omogoča celovito medsebojno dinamiko. Ni neosebna in ni na ravni zasebnega. Lahko jo izvaja posameznik ali velika skupina.

- Z njeno pomočjo izboljšamo prostorsko in časovno orientacijo, ravnotežje in ritem. S tem krepimo tudi orientacijo, inovativne prijeme in uravnoteženost do lastnih delovnih nalog, do sodelavcev in partnerjev.

- Pravi ritem izboljša kakovost in učinkovitost dela. Posameznika budi iz rutinskega dremeža na eni in izgorevanja na drugi strani.

Vaje se iz enostavnih povezujejo in nadgrajujejo v bolj zahtevne, zato jo lahko v podjetjih uporabljajo v obliki občasnih nekajminutnih vaj pred sestanki ali kot enkraten enodneven dogodek v obliki team buildinga. Do največjega učinka pride, če jo razvijejo in uvedejo v redno dnevno ali tedensko prakso v podjetju.

Na spletni strani Waldorfske šole v Ljubljani je navedeno, da se evritmija kot predmet večinoma poučuje le na waldorfskih šolah in ima pomembno pedagoško vlogo v razvoju otrok. Evritmijo opišejo kot duševno-duhovno, umetnost gibanja in ne kot telovadbo.

Poudarijo pa tudi, da se čedalje pogosteje pojavlja tudi na področju dela z odraslimi. Srečamo jo v okoljih, kjer andragoški delavci spoznavajo, da je evritmija uspešno dopolnilo in pomoč v procesu razvoja zdravih socialnih odnosov znotraj delovnih skupin, hkrati pa tudi močan impulz za osebnostno rast posameznikov.

Na wikipediji pa besedo evritmija najdem v okviru antropozofske medicine. Ustanovitelj te medicine, kot tudi evritmije je Rudolf Steiner. Antropozofska medicina tako zopet zaobjema človeka v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha. Evritmija pa je umetnost gibanja, ki temelji na jeziku in tonih. Pomaga človeku, da se počuti dobro v svojem telesu.

  • Share/Bookmark

Tagi: delovno mesto