Delam z nasmehom

Manj bolečin v hrbtu – uslišana molitev ali vztrajna meditacija?

31.08.2009 · 3 komentarjev

V času ramadana sem zasledila zanimivo študijo o muslimanski molitvi. Študija je bila narejena v Maleziji, navaja pa, da redni in pravilno izvedeni gibi pri muslimanski molitvi znižujejo srčni utrip, zmanjšujejo bolečino v hrbtu in krepijo mišice medeničnega dna (dr. Fatimah Ibrahim, University of Malaya). V času sedečega načina življenja in dela, vsekakor spodbudna novica!

Sedeči način življenja je za večino že nekaj vsakdanjega, čeprav človeško telo ni bilo ustvarjeno za dolgotrajno sedenje. Čez dan se ne gibljemo dovolj, še zlasti večino delovnega časa presedimo, prav tako pogosto ni nič drugače, ko pridemo domov. Pri prisilni drži v sedečem položaju je naš organizem slabše prekrvavljen, trup upognjen in ramena pomaknjena naprej. Zato ni nič čudnega, da se kmalu lahko pojavijo bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice.

Po podatkih Evropske raziskave o delovnih razmerah – Evropske fundacije iz Dublina, (opravljene leta 2005) so bile mišičnoskeletne bolezni v Evropi najpogostejša z delom povezana težava, saj je o bolečinah v hrbtu poročalo okoli 25% anketiranih delavcev. Podatki za Slovenijo pa kažejo, da je kar okoli 45% slovencev poročalo o bolečinah v hrbtu! Na Inštitutu za varovanje zdravja pa navajajo, da so v Sloveniji bolezni mišičnoskeletnega sistema najpomembnejši vzrok za bolniško odsotnost.

Mišičnokostne bolezni v zvezi z delom nastanejo zaradi običajnih gibov ramen in rok (sklanjanje, iztegovanje…), tveganje nastane pri ponavljajočih se delovnih situacijah. Stalne, prisiljene drže; ponavljajoči, močni gibi rok ter pomanjkanje časa med njimi; velika hitrost dela… vse to vpliva na razvoj bolezni mišično – kostnega sistema. Ena bolj znanih tovrstnih bolezni je sindrom karpalnega kanala (pritisk na mediani živec v zapestju), do katerega lahko pride tudi zaradi redne uporabe računalniške tipkovnice in miške.

E. Stergar (2007) navede, da posledice bolezni mišičnoskeletnega sistema predstavljajo resno breme tako za zdravje delavcev, produktivnost podjetij in gospodarstvo države. Posameznikom povzročajo bolečine in trpljenje, odsotnost z dela, manjši zaslužek in izgubljanje stika z delom; podjetjem slabšajo storilnost, oz. produktivnost, ustvarjajo stroške zaradi bolniške odsotnosti… In to za celotno družbo pomeni večje izdatke za zdravstveno in socialno varstvo, zdravila, operacije, rehabilitacijo…

Pred časom sem bila na jugu Tajske v budističnemu samostanu, kjer sem se prvič bolj resno vprašala o “stanju“ svojega telesa. Zgodnje jutranje vstajanje (pred zoro) in jutranja joga mi je predstavljalo nepopisen napor. Prav tako je bila tako umsko kot fizično vsakodnevno sedeča meditacija nič kaj prijetnejša od stoječe. Pa vendarle! Redno izvajanje lotusovega položaja (sedeči položaj s prekrižanimi nogami) naj bi stimuliral mišice hrbtenice in trebuha ter pomagal pri odpravi bolečin v križu. Tudi pri vadbi joge je lotusov položaj (padmasana) eden pogostejših asan. In nenazadnje vam je morda ravno ta položaj najbolj znan tudi pri začetniku budizma (Siddhartha Gavtama).

Bogastvo gibanja in krepitve telesa je torej marsikje očem skrito. Če pa k temu dodamo še kanček dobre volje, redno in kvalitetno gibanje in nekaj za svojo dušo… lahko doživimo še kakšen čudež več :-)

0067budisti

Lotus položaj pri Budi – Tajska 2002 (tempelj Wat Pho)

  • Share/Bookmark

Kategorije: delovno mesto
Tagano: , , , ,



3 odzivov ↓

  • desimirdesimir // 1.09.2009 00:21

    Hej, ali lahko še kaj več napišeš o izkušnji v budističnem samostanu na Tajskem? lp Dejan

  • Dragica // 1.09.2009 12:08

    Zelo zanimiv prispevek!

  • delamznasmehom // 2.09.2009 16:55

    Po vsej verjetnosti sledi še kakšen članek, pri katerem bom lahko uporabila kakšno zanimivo podrobnost iz budističnega samostana :-) Vsekakor pa je svojevrstna izkušnja!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !