Delam z nasmehom

Svoje je dodala še epizoda socializma s povojnim pomanjkanjem, seveda skupaj z bratstvom in enotnostjo in dejstvom, da smo bili vsi mi Titovi in Tito je bil naš.
…
V zadnjem desetletju in pol je k nam prodrl kapitalizem v marsikateri od svojih brutalnih oblik. Izhaja iz povsem individualističnega razmišljanja …

R. Kržišnik (2005)

Vožnja z avtobusom je lahko poučna izkušnja … Ko je šofer ustavil na eni izmed avtobusnih postaj, je starejši gospod v želji, da bi ujel avtobus, pri teku na zasneženem pločniku prav zoprno padel. Nekaj ljudi je hitro zapustilo avtobus in mu pomagalo (kljub temu, da so mu mimoidoči že pomagali). Spet drugi so poskrbeli, da avtobus ni speljal naprej in da je gospod vstopil na ta avtobus, na koncu pa so mu še prijazno odstopili najbližji sedež. Kaj takega! Nad odzivnostjo ljudi sem bila res zelo pozitivno presenečena in skoraj nisem verjela, da se to res dogaja!

Zakaj le? Mar nismo ljudje altruistična bitja že po naravi in delovanje v skupno dobro nam naj bi bilo prirojeno? Zakaj potem, me je zgornji dogodek tako začudil? Ker je danes pač tako, da se vsak briga samo zase … Kako morbidno, da obstaja šolski primer Kitty Genovese (zveni znano)?  Kitty je napadel neznanec in jo zabodel do smrti. Veliko ljudi je videlo umor, vendar kar nekaj časa ni nihče aktivno posredoval. Gre za socialno-psihološki fenomen neodzivnosti ljudi.

R. Kržišnik (2005) navede, da raziskave kažejo, da s tem ko družba postaja bogatejša in kompleksnejša, njena kultura postaja vse bolj individualistična. Več kot je na voljo izbire, bolj individualistično se začnejo ljudje vesti. Kot pozitivnost tega, isti avtor navede moralne vrline v individualizmu: avtonomijo, suverenost in neodvisnost od skupine. Vendar pa ima po drugi strani individualizem številne slabosti (šibkejše medosebne vezi, egocentričnost, narcisoidnost, samovšečnost in egoizem).

Parodija pa nastane, ko v delovnih okoljih vedno bolj opažamo trend naraščanja dela v skupini, saj po podatkih Četrte evropske raziskave o delovnih pogojih iz leta 2005, je kar 60% delavcev odgovorilo, da vse ali nekaj delovnih nalog opravijo skupinsko in okoli 50% zaposlenih si izmenjuje delovne naloge s sodelavci. Timsko delo torej! Kako prav bi nam prišle vrednote kolektivistične kulture, za katero R. Kržišnik (2005) navaja, da jo zaznamuje močna medsebojna povezanost njihovih članov, medtem ko v delovnih okoljih lahko pretiran individualizem pripelje do obsedenosti s tekmovalnostjo, ta pa začne sčasoma ubijati kreativnost.

Sicer pa isti avtor hudomušno opozori, da je marsikdo v individualizmu prekmalu vržen v vodo in se začne utapljati, v kolektivizmu pa se pogosto nikdar ne nauči samostojno plavati. Zato je ključ v zdravem individualizmu, ki je pogoj za timsko delo (dobro sodelovanje namreč temelji na spoštovanju individualnih razlik).

Se še spomnite Sneguljčice in sedem palčkov? Haj ho, mi pridni palčki smo (drug drugega spoštujemo in si pomagamo)

Prihaja strašna kriza srednjih let.
Upor zatiranih strasti.
To bo kraljica mojih pubertet.
…
Bolj star, bolj nor!
Bungee, rafting, judo in skiro.

Bolj Star, Bolj Nor - Zoran Predin

Glede na to, da je v večini držav EU opazen izrazit trend staranja delovne sile, mag. B. Ružič (2007) navede, da je nerazumljivo, da se med starejše delavce uvršča tudi tiste po 45 letu starosti, saj še vedno prevladuje apriorno stališče, da gre za delavce z zmanjšano zmožostjo. Kljub temu, da ni dokaza, ki bi potrjeval, da so starejši delavci na splošno in sistematično manj produktivni ali učinkoviti kot njihovi mlajši kolegi. S starostjo se izboljšujejo preudarnost, previdnost, stalnost, strokovnost in delovne izkušnje.

V zanimivi predstavitvi z naslovom Starostnik in upad dela zmožnosti, avtorja dr.med. M. Bilbana, je navedeno, da staranje ni sinonom za bolezen, saj starajoče se telo dosega skorajda enake funkcije kot mladostno, vendar počasneje, z več motivacije in nekoliko manj natančno. Prav tako z ničemer ni dokazano, da delovna sposobnost v poznih srednjih letih popušča. Nekatere raziskave kažejo celo na povečanje storilnosti z leti življenja! Predčasne upokojitve so predvsem zaradi neustreznih delovnih pogojev, bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja … in le v manjši meri pa zato ker jim je zaradi normalnih procesov staranja opešala delovna sposobnost. Raziskovalci poudarjajo, da morebitni upad storilnosti v nekem življenjskem obdobju ni preprosto znamenje staranja, saj storilnost bolj upada v slabih delovnih razmerah (veliko prahu, hud ropot, vročina) in ob slabih odnosih pri delu. Prav tako ugotavljajo, da imajo starejši delavci boljši odnos do delovne organizacije, v kateri delajo, saj imajo bolj razvit občutek odgovornosti in večjo skrb za razvoj podjetja.

V isti predstavitvi je še navedeno, da večje zdravstveno tveganje predstavlja človekova »odpoved« zaradi premajhne uporabe svojih možnosti, kot pa iztrošenje zaradi prevelike uporabe (obremenitve). Gre za izbor »use it, or lose it« (uporabljaj ali pa boš izgubil zmogljivost). B. Pistotnik (1999) navaja, da se lahko z redno vadbo (za ohranjaje gibljivosti) visoko stopnjo gibljivosti zadrži še v pozno starost. Prav tako se lahko z redno vadbo ohrani na ustreznem nivoju tudi moč še v pozno starost. Več kot vzor, pa nam je na tem področju lahko legendarni slovenski telovadec.

Star si toliko, kot se počutiš starega … in čisto nič več! Torej, »use it, or lose it« (uporabljaj ali pa boš izgubil zmogljivost)!

Danes stara sva in siva, pozna se težko breme let.
Postala sva tako ranljiva, mnogo prehiter je za naju svet.
…
Daleč, daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen.

Adi Smolar - Daleč je za naju pomlad

Staranje prebivalstva je značilnost vseh držav EU in je eden največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Ob svetovnem dnevu starejših so na Statističnem uradu RS objavili zanimiv članek, kjer navajajo, da se naj bi prebivalstvo v EU-27 v prihodnosti močno postaralo: mediana starosti prebivalstva se bo od leta 2008 do leta 2060 po napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Delež oseb v starosti 65 let in več med skupnim prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 % na 30,0 %!

Če je bila v času rimskega cesarstva pričakovana življenjska doba ob rojstvu tam okoli 28 let, bi se danes težko pritoževali nad zavidljivim svetovnim povprečjem 66 let. V zanimivem prispevku o kloniranju povzemajo besede dr. Boisselierjeve, katera navaja, da prihajajo generacije, katere ne bodo nikoli umrle! Primer klonirane ovce Dolly pa že najeda zob časa …

Mag. B. Ružič (2007) navaja, da se bodo morali delodajalci soočiti z dejstvom, da se delovna sila stara in da bodo morali ustvariti delovne razmere, v katerih bo ta delovna sila koristna in uspešna. Potrebno je zagotoviti tako varnost in zdravje pri delu, kot tudi kakovostno in stalno izobraževanje. Pri staranju delovne sile je potrebno spremeniti organizacijo dela, delovni čas in pričakovanja delodajalcev glede zahtev po višji produktivnosti. Le tako bo delavec lahko vso svojo, vedno daljšo delovno dobo, sposoben opravljati svoje delo na pričakovani ravni.

Če se na eni strani soočamo s staranjem prebivalstva in delovne sile, pa po drugi strani doživljamo še zmanjševanje rodnosti (trend upadanja števila rojstev), kjer mag. B. Ružič (2007) navede, da delodajalci ne bodo smeli obremenjevati delavcev čez vse razumne meje, saj jih ne bodo potrebovali le nekaj let, ampak vsaj nekaj deset let, ker mladih, ki bi jih nadomestili, več ne bo.

Tajska, 2002

Ker v Sloveniji pridno sledimo trendu staranja prebivalstva, pa si nikakor ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da je stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji med NAJNIŽJIMI v Evropi. Poleg tega, pa se pri nas povečuje število prejemnikov pokojnin. (članek Statističnega urada RS)

Morda je ravno to razlog, da simpatična Tuuli Pöllänen, ki se je preselila iz Finske v Slovenijo, o starejših pri nas nima najboljšega mnenja. Za njih pravi: “Toda starejši so lahko zelo naporni. Običajno je z njimi zelo težko komunicirati.” Vir: Intervju na Vesti (iz serije Žive naj vsi narodi)

o bit usmili se nas in povej enkrat za vselej na glas
kaj je smisel in namen kako je treba živet
da bomo srečni in zdravi od glave do pet
Zmelkoow - Bit

Srečno v letu 2010! Kolikokrat smo to slišali zadnjih nekaj dni? Neštetokrat? Pa je kaj pomagalo? Smo srečni od glave do pet?

Morda nam kot Slovencem sreča pač ni naklonjena … Kako naj nam le bo, če smo pa tako maloštevilni, vseskozi zatirani, zapostavljeni … Trpeče cankarjanske matere, hlapci, pezdetki (po Janezu Ruglju), slovenjceljni (po Svetlani Makarovič) ali pa slovenčki (po Vesni V. Godini) pač ne moremo biti srečni.

Ena odmevnejših novejših knjig Čefurji raus! avtorja G. Vojnovića je brez dlake na jeziku. Avtor opredeli svoj pogled na nesrečne Slovence (2008): “Tukaj pa samo vsi gledajo sami nase, pa da imajo oni dovolj, pa dober avto, pa bajturdina … Folk ni odprt. Zato pa niso srečni. Zato pa samo neki jamrajo.”

Sreča je pač opoteča, kaj moremo? Kdo pa si v teh težkih gospodarskih časih sploh lahko privošči biti srečen? JOK BRATE, ODPADE!

Pa lahko vseeno poizkušamo in najdemo srečo v svojem delu?

Če na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja in nas naše delo na nek način opredeljuje, smo na pravi poti, da skozi delo, ki ga opravljamo, poiščemo srečo.

“Toda, z dalajlamovega vidika, pogleda na življenje, ki se osredotoča na iskanje sreče, nam zgolj izdelovanje dobrin ali opravljanje uslug ne zagotavlja najvišje sreče. Za to je potreben dodatni element; razmisliti moramo namreč o rezultatih svojega dela, o njegovih učinkih na nas, na našo družino, družbo in svet.” dr. H.C. Cutler, 2005

Torej so rezultati in učinki našega dela tisto, kar nas osrečuje.

Med prazniki sem v Izoli na stojnici kupila olivno olje. To olivno olje mi je polepšalo dan!

Čarobnost opisa na etiketi, mi je olivno olje prikazala v popolnoma drugačni luči!

Prav nič se ne more primerjati s to žlahtno tekočino. Neprimerljiva je. Je simbol Mediterana, simbol zdravja, gastronomskega užitka. Nenazadnje je simbol svobode in trdoživosti … celo eliksir življenja. Božanski sad. Tekoče zlato.

Društvo oljkarjev Slovenske istre

Prav predstavljala sem si oljkarje, kako previdno in potrpežljivo nabirajo ta božanski sad. Nato oljke predelajo in ustvarijo eliksir življenja! Rezultati in učinki dela so tukaj čista sreča, ki je neprimerljiva!

Za vsakega je iskanje in prepoznavanje sreče drugačno potovanje. Vsak je svoje sreče kovač in tisti, ki pri svojem delu nenehno kujejo srečo in ne jamrajo, se jih bit le usmili!

Tudi oglaševalci “spretno” ponujajo srečo skozi njihove izdelke in storitve. Spodnje reklame za letalsko družbo, zobno ščetko, tečaj angleščine in mleko, vsaka na svoj način približa izdelek končnemu uporabniku. Vsaka od njih na izviren način prikaže, kako pomembni so njihovi izdelki ali storitve, da smo z uporabo le teh lahko srečnejši.

Proč s skrbmi, uživajmo vsak trenutek, jutrišnji dan bo, ali pa ga ne bo!

J. Drnovšek (2006) je navedel, da je vsak trenutek enkraten in neponovljiv in v njem mora biti samo pozitivna energija.

Carpe diem (užijte dan)!

Na žalost večina od nas žaluje za preteklostjo in se veseli prihodnosti, nikakor pa ne zna užiti čas sedanjosti. Kajti sedanjost je tisto, kar dejansko imamo!

Kako pogosto vas na delovnem mestu skrbi za naslednji dan in kako pogosto ne morete pozabiti težav preteklih dni? Ste se kdaj vprašali, ali je vaše delo res tako zelo pomembno? Kaj vse je odvisno od vašega dela? Karkoli je že vaš odgovor, se vsi strinjamo, da se bo z vašim delom ali brez njega Zemlja še naprej vrtela, za dežjem bo posijalo sonce, zvezde bodo še naprej žarele … Še dolgo po tem, ko nas ne bo več! Kaj nam torej preostane, ko smo pa v primerjavi z vesoljem tako zelo majhni … zanemarljivo majhni!

Torej si za leto 2010 namesto veličastnih obljub in nerealnih pričakovanj recimo: so what?! Carpe diem! Tukaj in zdaj! Naj vam bo prav v tem trenutku delo in življenje v ponos! In v vseh trenutkih, ki sledijo v letu 2010!

Kaj v veselem decembru podariti sodelavcem, biti pri tem izvirni in pomisliti še na njihovo zdravje?

Obstaja res veliko idej za izvirna poslovna darila, vendar pa zakaj ne bi darilo prišlo kar “samo” na delovno mesto? Predstavljajte si odziv sodelavcev, ko jih “obišče” darilo, ki je še zdravo povrhu!

Zakaj sodelavcem ne bi v službo naročili kar sezonsko sadje in zelenjavo ekološkega porekla? In si skupaj pripravili odličen in zdrav zajtrk/ kosilo? Vnaprej pripravljene zabojčke s sadjem in zelenjavo različnih velikosti in vsebin vam na Moja Trznica dostavijo tudi na delovno mesto. Namesto pizze, ali pa sendvičev, ki so po vsej verjetnosti stalna praksa.

New York, 2008

Tajska, 2002

Za skupino vaših najljubših sodelavcev lahko organizirate Smoothie Catering in naročite juice party? Zagotovo, se vam bodo ob vitamisnki bombi ne samo izboljšalo zdravje, temveč tudi delovna storilnost. Brezplačno vam (pri naročilu nad 30 napitkov po Ljubljani) dostavijo pri Juiceboxu.

New York, 2008

Mogoče pa sodelavce založite z zalogo zelenega čaja? Obstaja spletni portal , kjer izveste marsikatero informacijo o čaju, hkrati pa jih lahko tudi naročite.

Japonska, 2009

Nekoliko nenavadno, pa vendarle: presenetite sodelavce s prečudovitim vonjem! V pisarni namestite kakšen gorilnik za eterična olja, pazite da boste dobili kvalitetna eterična olja, v času prehladov in strahu pred gripo, kapnite par kapljic evkaliptusa, bora, bergamotke ali rožmarina. Ne pozabite, vonj ima svojo moč. Se spomnite filma Parfum? Jean-Baptiste Grenouille still had enough perfume left to enslave the whole world if he so chose. He possessed a power stronger than the power of money, or terror, or death - the invincible power to command the love of man kind.

Mogoče pa sodelavce presenetite s sedečo masažo na delovnem mestu! Ali pa na poslovni sestanek namesto steklenice vina pripeljite maserja! Efekt presenečenja je zagotovljen, na dobrem pa boste tudi sami, saj se po že zelo kratki masaži (15 min oblečeni na stolu) ljudje počutijo kot prerojeni! Pri nas je to možno naročiti pri emasaze.si, minimalni najem je 2 uri. Ta čas en maser zmasira kar 8 oseb in v času krize vsekakor ena cenejših tovrstnih storitev.

Foto: VisArt

Če se vam zgornji predlogi zdijo preveč “zdravi”, še vedno lahko naročite najljubšo glasbeno željo sodelavki/ cu na radijski postaji, ki jo vrtite na delovnem mestu. Ali pa vsaj po mailu pošljite  kakšno izvirno novoletno čestitko! Če pa imate v pisarni kamin … potem vam kreativnosti ne bi smelo zmanjkati!

“The phenomena of living beings must be considered as a harmonious whole”
Fenomen živih bitij se mora opredeliti kot harmonična celota.

C. Bernard (1957)

Evolucija skozi svoj razvoj zahteva spremembe. Organizmi so se prisiljeni spreminjati in prilagajati njenim spremembam. Skozi čas je postalo človekovo življenje vedno bolj kompleksno in zahtevno. »Družbeni odnosi se nenehno spreminjajo, … ustroj človekovega telesa se ni utegnil prilagoditi naglici, s katero so se odvijale družbene spremembe« (T. Looker in O. Gregson, 1993).

Neprestano se soočamo z globalizacijo, novimi tehnologijami, demografskimi spremembami, številnimi političnimi in družbenimi pogoji … Nestabilno okolje zahteva dinamične procese prilagajanja, kateri zahtevajo veliko znanja in spretnosti za uspešen obstoj. Vse večja preobremenjenost z delom, delo v nerednih časovnih intervalih, večja intenzivnost in zateve dela, po drugi strani pa opravljanje vedno istih stereotipnih del z veliko monotonijo, pomanjkanje spanja, gibanja, redne in zdrave prehrane … vse to slej ko prej privede do utrujenosti.

Človek se na spremembe odziva ter se jim poizkuša prilagoditi zaradi vzdrževanja svojega notranjega okolja v povezavi z zunanjim okoljem. To povezavo poznamo pod pojmom homeostaza. Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti. »Claude Bernard je bil prvi, kateri je ugotovil, da mora biti notranje okolje organizmov stabilno kljub zunanjim spremembam. To mnenje o stabilnosti ali ravnotežju je kot pojem homeostaze kasneje opisal Walter Cannon« (V. Sutherland in C. Cooper, 1990).

Utrujenost pravzaprav pomaga ohraniti homeostazo, saj je po navajanju M. Bilbana (1996) osnovna funkcija biološkega pomena utrujenosti zaščita homeostatske integritete organizma. Utrujenost namreč signalizira nevarnost preobremenitve, gre torej za obrambni mehanizem organizma.

Isti avtor (2005)  še navede, da se utrujenost kaže kot zniževanje kritičnosti pri delu, slabšanju pazljivosti, spremenjenem obnašanju in razpoloženju človeka. S tem se seveda tudi zmanjšuje delovna učinkovitost, saj storilnost utrujenih delavcev pada. Pri tem pa ne gre zanemariti negativnih ekonomskih posledic. Še posebej nevarna je kronična utrujenost, kjer se utrujenost prek faze počitka ne odpravi, oziroma se z naslednjimi obremenitvami še poveča in vodi v bolezensko stanje.

Asist. Darinka Klančar, dr. med.na spletnem portalu Fidimed navaja, da utrujenost kot razlog za obisk pri zdravniku navaja kar tretjina vseh bolnikov.

M. Bilban (2005) izpostavi, da utrujenost poznamo kot psihično in fizično. Do psihične utrujenosti pride pri intelektualnem delu, posledica pa so motnje psihičnih funkcij. A. Trstenjak (1979) zanimivo navede, da je znanstveno ugotovljeno, da se pri zgolj umskem delu živci utrudijo, to se pravi, da imamo tudi pri tem podobno izgorevanje in spreminjanje kemične energije v toplotno in mehansko kakor pri mehanskem delu, s to razliko, da je produkt spremembe energije pri umskem delu manjši in da se dogaja pač pretežno le v živcih in v čutnih organih, ne pa v mišicah.

Ravno na Tajskem sem v budističnem samostanu prebrala odlično knjigo The Natural Truth of Buddhism, avtorjev M. P. Thipayathasana in D. Progosha, kjer je navedeno:
not to be sad
not to be glad
but with Equilibrium
(ne biti žalosten
ne biti srečen
ampak v ravnovesju)
Prav to pa me je spomnilo na besede moje mame:
Ne reci svetu, da si srečen, ker svet je nevoščljiv.
Ne reci svetu, da si nesrečen, ker svet je nerazumljiv.

Znati obdržati svoje notranje ravnovesje - je torej bistveno! Hitro in učinkovito se moramo odzivati na zunanje kot tudi na notranje spremembe. Kako težko je to, pa na žalost (ali srečo) ugotavljamo skozi celo življenje in še naprej … tja v neskončnost.

Človek je zoon politikon, je izpostavil Aristotel. Je razumna in politična, torej družbena žival.

Kvalitetni medsebojni odnosi na delovnem mestu so kot socialni dejavniki zelo pomemben del delovnega življenja, predvsem pa so lahko zelo pomemben vir zadovoljstva posameznika.

Adeccova anketa navaja, da je najpomembnejši dejavnik vezan na delo dober kolektiv in sodelavci (sledi možnost stalne zaposlitve in dela, ter pridobivanje novih znanj in izkušenj). Po mnenju B. Dularja (2002) medsebojni odnosi na delovnem mestu predstavljajo celovitost skladnosti delovanja zaposlenih, zaupanja vodstvu in pripadnosti podjetju in omogočajo ustvarjanje pozitivne klime ter oblikovanje kulture, ki lahko zagotavlja uspešno doseganje poslovnih ciljev.

Na en način smo priča vse številčnejšim spremenjenim načinov dela (timsko delo in mrežno organizirano delo), kjer je po mnenju A. Kanjuo Mrčele (2002) vse bolj prisoten in pomemben stik s sodelavci in obvladovanje, izkazovanje ne samo idej, ampak tudi čustev med njimi. Po podatkih Četrte evropske raziskave o delovnih pogojih iz leta 2005, je kar 60% delavcev odgovorilo, da vse ali nekaj delovnih nalog opravijo skupinsko in okoli 50% zaposlenih si izmenjuje delovne naloge s sodelavci. Ta podatek nam pove, da je medsebojna komunikacija izjemno pomembna za dobro opravljeno delo.

Po drugi strani pa so se zaradi vse pogostejšega odtujevanja ali alienacije in individualističnega načina razmišljanja medsebojni odnosi na nek način popačili in pogosto temeljijo na izkoriščevalskem in tržno naravnanem odnosu, ali kot navaja  E. Fromm (1970):

“Kakšen je torej odnos modernega človeka do soljudi? To je odnos med dvema abstrakcijama, med dvema živima strojema, ki drug drugega izkoriščata … Vsakdo je vsakomur blago, do katerega se je treba vesti prijazno, zakaj čeprav zdaj še ni uporabno, nemara to lahko še bo”.

Kakorkoli že, so dobri odnosi pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje ter kvalitetno opravljeno delo. Odnosi na delovnem mestu pa imajo prav tako veliko moč, saj lahko vplivajo na uspeh in delavčevo zmožnost za delo. Po navajanju M. Bilbana (2005) lahko poleg resnosti obolenja na bolniški stalež vplivajo tudi nezdravi medosebni odnosi v podjetju (konfliktne situacije med delavci in neposrednimi vodji, nepriznavanje rezultatov dela, oblikovanje skupnih nasprotnih interesov, nehomogenost delovnih skupin …). Po drugi strani pa lahko dobri medosebni odnosi pripomorejo k boljšemu psihičnemu in fizičnemu počutju posameznika saj po navajanju L. Ricea (1999), medsebojna podpora na delovnem mestu zmanjšuje fiziološke stresne reakcije tako, da zmanjšuje količino kortizola (stresnega hormona), zmanjšuje krvni pritisk, zmanjšuje število pokajenih cigaret …

Za na konec, pa še prav posebna misel!

“Če se posebej potrudimo in razvijamo dobre odnose z ljudmi, jih spoznamo in prinašamo na delovno mesto temeljne človeške vrednote, lahko veliko spremenimo. Potem je lahko vsakršno delo vir zadovoljstva. Potem se veselite odhoda na delo, na samem delovnem mestu pa ste srečnejši. Pomislite: Odpravljam se na delo, kjer bom spet videl prijatelje.” Dalajlama v pogovoru z dr. H. C. Cutlerjem (2005)

Prijatelja na delu New York, 2008

Sivi človek
strmi v zrcalo
in se gleda.

Sivo zrcalo,
sivi človek,
sivo je vse.

Ti. Jaz.
Jaz. Ti.
Laži-jaz.
A resnice ni.

(S. Kosovel - Človek pred ogledalom)

Kdo je kriv, da večina od nas dela izključno zaradi želje po bogastvu? Kako ima lahko mamljivi vonj po “zelencih” takšno moč? Morda smo si krivi sami, vendar pa ne gre spregledati, da živimo v res čudnih časih, kjer prevladuje želja po dobičku in moči. “Ni se mogoče obraniti vtisa, da ljudje nasploh merijo z napačnimi merili, da stremijo po moči, uspehu in bogastvu ter jih občudujejo pri drugih, prave vrednote življenja pa podcenjujejo” S. Freud (2001). Vse prevečkrat slišim, da več kot imam, več veljam. E. Fromm (1970) navede, da je svet en sam velik objekt našega apetita in da je delo sredstvo za pridobivanje denarja, ni pa samo po sebi smiselna človeška dejavnost. Nič čudnega, če potem zapravljamo denar, ki ga nimamo, za stvari, ki jih ne potrebujemo, da bi se považili sosedom, ki jih ne poznamo. Denarja torej ni nikoli preveč! Zveni znano?

Dalajlama v pogovoru z dr. H.C. Cutlerjem (2005) navede, da je pogoj za preživetje v sodobni industrijski družbi, da človek najde način, kako zaslužiti denar. Zato je pojmovanje dela predvsem kot vira dohodka povsem resnično in težava nastopi takrat, ko motivacija za služenje denarja postane sama sebi namen. Tedaj zgrešimo pravi smisel služenja denarja - priskrbeti si sredstva, s katerimi lahko nekaj dosežemo. Tako s hlepenjem po denarju (samo zaradi denarja) postanemo žrtve pohlepa, nepotešljivega pohlepa. Potem nismo nikoli zadovoljni in postanemo sužnji denarja.

A. Giddens (1998) drastično govori o jaz generaciji (me generation) in jaz prvi družbi (me-first society). E. Fromm (1970) opozarja, da človek ni več ustvarjalen in da je izgubil občutek samega sebe. Če je v devetnajstem stoletju bil glavni problem v reklu Bog je mrtev, je v dvajsetem stoletju problem: človek je mrtev. Kaj bo torej glavni problem 21. stoletja? Duša je mrtva?

N. Chomsky (2005) na problem opozori širše in pravi, da je demokracija ogrožena po vsem svetu, saj neoliberalizem omogoča, da je peščici zasebnih interesov dopuščeno, da nadzira toliko družbenega življenja, kot je mogoče, da bi tako kar najbolj povečala osebni dobiček. Neoliberalna demokracija tako namesto državljanov ustvarja potrošnike in namesto skupnosti nakupovalna središča. Posledica pa je družba nepovezanih posameznikov, ki so zbegani in družbeno nemočni. Naše bogastvo je tako le iluzija, ne glede na to, koliko ga “pridelamo”.

Če se nikakor ne morete upreti skušnjavi po nenehnnem služenju denarja, pomislite:

Denar je kot energija. Energijo nekaterih ljudi se ne splača obdržati, mar ne?

Za na konec, pa še nekaj misli o življenju in zavedanju, avtorja J. Drnovška (2006):

“Materialni užitki so bežni in minljivi. Navadimo se jih in nas več ne zadovoljujejo. Sledi praznina, ki jo skušamo zapolniti z novimi  mašili, a brez uspeha.”

“Ne potrebujemo bogastva, uspeha in slave, ki nas le utrujajo, nam jemljejo pristnost, povzročajo skrbi in nas napolnjujejo z nemirom.”

Domišljija ne pozna meja, ko je v igri zaslužek!

I’ve lived a life that’s full.
I’ve traveled each and ev’ry highway;
And more, much more than this,
I did it my way.

(F. Sinatra, My Way)

Naj za začetek opišem kratko zgodbo, ki mi jo je pred časom povedal znanec.

Danes uspešen poslovnež je začel iz nič. Trdo delo in močna volja sta ga pripeljala do velikega in uspešnega podjetja z veliko zaposlenimi. Po težkem in dolgotrajnem delu, naporom in odpovedovanjem se je odločil, da je končno čas za počitek. Kot uspešen poslovnež se je podal na ultimativno destinacijo ali sanje vsakega zahodnjaka - rajska plaža. In je naneslo Jamajka, dežela prelepih plaž. Ko je prispel, je po namestitvi v hotelu odhitel na plažo in dal vse štiri od sebe … Do njega pride rastafarijanec, v raztrganih oblačilih, z dolgimi dredi in prisede. Pogovor se razvije:
Rastaman: Lep dan, kajne?
Uspešen poslovnež: Super je. S čim se pa ukvarjate, če smem vprašat?
Rastaman: Z ničemer posebej. Uživam življenje, kot je.
Uspešen poslovnež: Pa služba, delo?
Rastaman: Nič posebej, se že znajdem, malo tu, malo tam… ne rabim veliko.
Uspešen poslovnež (se namršči in mu osorno reče): Kako lahko svoje življenje brezbrižno zapravljaš, da postopaš sem in tja in nič pametnega ne delaš? Poglej mene, začel sem iz nič, imel vizijo in trdno voljo, veliko delal, sedaj pa imam veliko podjetje, imam denar in veliko ljudi dela zame. Če to ni uspeh!
Rastaman: Hmm, pa vendarle … NE RAZUMEM VAS! Vse to ste morali dati skozi, da ste si na koncu privoščili za kratek čas nekaj, v čemer jaz uživam že vse življenje??? Potem sem torej jaz uspešnejši!?

Ko bom velik, bom … In zdaj sem velik in … sem srečen in uspešen? Rad delam svoje delo? Uživam življenje, kot sem nekoč upal, da bom? Sem zadel filozofijo v čelo?

Zagotovo si vsak od nas želi na nek način uspeti. Guru deljenja modrih nasvetov dr. Deepak Chopra, pa o uspehu pravi naslednje:

HAVING FUN ALONG THE JOURNEY! Torej, kaj je moj unikaten talent in kako ga najbolje izrazim? Uživajte v delu, pustite pozitiven pečat, karkoli že počnete. Ali kot bi rekel F. Sinatra - I did it my way!

Bistvo uspeha mnogi izmed nas razumejo kot dosežek (finančni, napredovanje v službi, večji ugled …). Kateri dosežki pa so pravzaprav tisto največ, kar lahko dosežemo? Morda to še najbolje opiše spodnji citat:

“Mir, pozornost in zavedanje, to je največ, kar lahko dosežemo. Če smo dosegli to, imamo vse.”
(J. Drnovšek, 2006).

Napis na modrem listu: Čemu bi lagal? Vse kar potrebujem je pivo, mir in ljubezen!
New York, Central Park, 2008